O Sapfinem življenju je zgodovinsko zanesljivih podatkov malo, zato pa je toliko veè nezgodovinskega gradiva, ki sega od mitoloških zgodb do delikatnih anekdot.
Živela naj bi približno med leti 635 do 560 pred našim štetjem, na grškem otoku Lesbos, ki so ga prav v tistem èasu pretresale državljanske vojne. Ko ji je bilo komaj šest let ji je umrl oèe, kasneje pa je morala kar dvakrat zbežati na Sicilijo, pred sovražnim tiranom Mersilom. Ko se je vrnila, je ustanovila dekliško šolo, kakršne so bile takrat obièajne, nekakšen dekliški internat, kjer je starejša, izkušenejša ženska vzgajala in izobraževala dekleta premožnih družin, ki so se tam uèile lepega vedenja, raznih vešèin, ter zorele za zakon.
Okoli njene osebe se je nastalo veliko legend, kot so nagnjenja do deklet, neuslišana ljubezen do lepega Faona itd.
Sapfo je nekaterim gojenkam posveèala strastne ljubezenske izpovedi, ki so moda bile le del vzgoje. Njen otok pa je na podlagi nezgodovinskega poroèila, kakšnih sto let kasneje dobil ime Lesbos.

Tako kot o življenju, je tudi o njenem delu dokaj malo zanesljivih podatkov. Napisala je devet knjig pesmi in za prvo je znano, da je štela 1320 verzov in glede na to jih je vseh devet skupaj vsebovalo okoli 10.000. Vendar pa od njih ni ohranjena niti dvajsetina. V celoti je ohranjena le ena sama pesem, Himna Afroditi, ostale pa so ohranjene le v fragmentih. Ta poezija prinaša prvo individualno in neposredno izpoved.
Sapfo je prva ženska pesnica nasploh. Njena poezija pomeni vrh grške monodiène lirike, kar pomeni, da je v ospredju erotièen motiv prežet z iskrenim èustvovanjem in strastjo. V grško liriko je uvedla tako imenovano sapfièno kitico , ki so jo povzeli številni antièni in poznajši evropski pesniki. Njene pesmi so vedno strastne, roteèe in vèasih tudi tragiène. V tem presegajo takratne moške pesmi, kar jo je napravilo znamenito.
Veèji izbor Sapfinih pesmi je v slovenšèini izšel v Starogrški liriki (1964), posebej pa so njene pesmi izšle v zbirki Lirika (1971).

HIMNA AFRODITI (ljubezenska, lirska pesem)

Pesem je bila tako kot veèina njenih pesmi namenjena enemu pevcu, ki ga je spremljal instrument (harfa, kitara ali lira). Pesnica se v njej obraèa boginji Afroditi in jo prosi za pomoè v ljubezenski nesreèi.
V pesmi je nagovor Afroditi, ki je nesmrtna, božansko bitje. Nanjo se obraèa roteèe in jo ponižno prosi za pomoè iz ljubezenskih težav.
V drugi kitici izvemo, da vez Sapfo - Afrodita, že obstaja, saj ji je le-ta že veèkrat pomagala. Afrodita je prikazana kot dobro bitje, ki rada pomaga.
Gradi na antitezi beži - išèe. V pesmi je veliko okrasnih pridevnikov, rime ni.

SVATOVSKA PESEM

"Me dekleta, pa bomo pred vajinimi vrati
vso noè prepevale, dokler se ne zasvita,
pele o tvoji ljubezni, pele o nevesti
z vijolicami na prsih.

Ko pa te, ženin, jutranji svit prebudi,
Pojdi k prijateljem svojim,
naj še me s sladko pojoèimi slavèki
užijemo spanec."

Pisala je tudi svatovske pesmi, ki so jih prepevali na poroènih obredih njenih gojenk. Ta pesem opeva, kako bodo dekleta prepevala pred vrati dveh mladoporoèencev, vse dokler se ne zasvita.