Grška umetnost in književnost sta bogata osnova iz katere lahko prouèujemo grške mite. Ob tako številnih in raznovrstnih prièevanjih ne preseneèa, da niti ena teorija grške mitologije ne razlaga ustrezno. Ti miti nimajo ne enotne oblike ne ene same vloge. Homerjeve in Heziodove pesnitve, ki so najstarejša grška literatura, vsebujejo razliène zvrsti mitov; moèno se loèijo po namenu in snovi, vendar jim je skupna sistematièna celovitost. Heziodova Teogonija ne prikriva želje, da bi razlagala, kako so nastali Zemlja, Nebo in Morje, kako so se iz njih rodili bogovi, kako so si razdelili svet in zasedli Olimp. Mit se zaèenja s prvinsko personifikacijo narave, ki jo je podedoval po mezopotamskem in drugih predgrških izroèilih: Uran (Nebo)
je z Geo (Zemljo) zaplodil starejši rod bogov, Titane, vendar se ni hotelo loèiti od Gee in ji omogoèiti poroda. Prvinsko loèitev Urana in Gee je z materino pomoèjo opravil Titan Kronos, ko je z velikim srpom kastriral Urana. Tako se je zaèel razdor med bogovi in boj za oblast.
Nekaj èasa so imeli oblast Titani, ki sta jim vladala Kronos in njegova družica Rea. Pa se je tudi Kronos bal prevratnikov in je požrl svoje otroke. Vendar ga je Rea ukanila; skrila je Zevsa in dala Kronosu kamen, da ga je pogoltnil namesto malèka. Zevs je zatem Kronosa prisilil, da je izbljuval njegove brate in sestre, ki so prišli na svet kot odrasle osebe. Ob pomoèi Geinih pošastnih potomcev, storokih in petdeseteroglavih Gigantov, so premagali Titane. Sicer pa tudi Zevs ni mogel prepreèiti rojstva svojih potomcev.
Heziod iz nastanka Gee in drugih bogov razlaga, kako se je izoblikovala sedanja posvetna vlada. Jedro zgodbe je bajka o Titanih in mlajših bogovih, o Zevsu, ki je strmoglavil Kronosa in zaèel z Olimpa vladati svetu. Te bajke niso ustvarili Grki, paè pa so jo prevzeli od drugod. Pripoved o mlajšem rodu bogov, ki so odvzeli prvenstvo starejšemu, najdemo - vkljuèno s podrobnostmi, kot je kastriranje s srpom in goltanje kamna - v mitih iz zahodne Azije in Mezopotamije pred letom 1000 pr. n. š. Nova in za grške mite iz starejših virov znaèilna je sstematièna celovitost, ki je povezala raznovrstno gradivo in omogoèila razumevanje svetovnega reda.
Teogonija ni zaèetek, ampak konèna podoba tistega procesa sisitematiène racionalizacije, ki je povezala razliène tipe bajk, antropomorfne bogove, strašljive nestvore, naravne sile in sile o katerih danes razmišljamo kot o "abstraktnih". Te sile in zgodbe so bile del ustnega izroèila, ki ga je Heziod podedoval; sam ni bil mitopoetski ustvarjalec, ni bil tvorec mitov, paè pa urejevalec in izbiralec gradiva, ki ga je sprejel z izroèilom.

PENTEJ

Tebanski kralj Pentej je bil vnuk Kadmosa, ustanovitelja Teb. Pentej ni mogel zatajiti krvi svojega bojevitega oèeta. Ljubil je vse kar je bilo povezano z bojevanjem. Užival je v žvenketanju orožja in meè, na katerem se še ni posušila kri. Vse ostalo je preziral. Sicer je poznal radost, a to je bila radost bojevanja. Ni priznaval bogov, norèeval se je iz prerokovanj, zanesel se je le na orožje in na moène roke. Nekoè pa je prišel v deželo Dioniz, bog veselja, vina in obilnosti. Mnogo žena si je razpustilo lase in pohitele so v gozd za Dionizovo družino. Tudi možje, ovenèani z bršljanom, so zapušèali mesto in odhajali Dionizu izkazovat hvalo življenju. Pentej se je razjezil. Dioniza je imel za mehkužneža in ni razumel zakaj prej zvesti možje odhajajo izkazovat hvalo bogu mehkužnosti. Služabnikom je ukazal naj uklenejo Dioniza in ga privedejo predenj. Ti so privedli nekega drugega moža, ki naj bi bil Dionizov spremljevalec. Predstavil se je Penteju in mu povedal svojo zgodbo. Ime mu je bilo Akojt in je bil reven ribiè. Nekoè je ribaril na neki ladji, ko so pristali na neznanem obrežju. Opazil je nekega mornarja, ki je k ladji vlekel mladenièa. Ta se je opotekal kakor pijan poleg tega je imel nadvse nenavaden obraz in obleko. Akojt je mislil, da je fant božanskega rodu, a mornarji so ga zavrnili in ga sklenili prodati v suženjstvo. Ko se je fant zbudil je hotel, da ga odpeljejo na otok Naksos. Akojt je usmeril ladjo v tisto stran, vendar so ga drugi odrinili in obrnili krmilo v nasprotno smer. Nato se je ladja na mestu ustavila. Èeprav so mornarji na vso moè veslali ni niè pomagalo. In nato je zagledal. Iz valov je vzbrstela vinska trta in se zaèela kakor kaèa ovijati okoli vesel in ladje. Ko je bila vsa ladja prekrita s trto je na premcu stal mladeniè, slavnostno ovenèan z vinsko trto, sredi tigrov in panterjev. Bil je Dioniz. Mornarjem so telesa zaèela temneti, roke so se jim krajšale in kožo so jim zaèele pokrivati luskine. Spremenili so se v delfine in izginili v morju. Dioniz je potem ukazal Akojtu naj prime za krmilo. Ta je usmeril ladjo proti Naksosu in tam stopil v službo Dioniza. Tu je Penteju prekipelo. Akojta je vrgel v jeèo in ga obsodil na muèila. Ko so se stražniki vrnili po žrtev je bila jeèa prazna. K Donizu pa je odšla tudi Pentejeva mati Agava. Pentej se je odloèl, da bo lastnoroèno kaznoval vse Dionizove privržence. Na poti pa ga je obšla èudna blaznost. Na nebu je videl dve sonci in dve mesti namesto enega. Vse mu je migotalo pred oèmi. Opotekel se je k boru in splezal nanj saj je mislil, da bo od zgoraj boljše videl. Nato je neki glas rekel, da na boru sedi najveèji sovražnik. Vsa Dionizova drušèina je zaèela v Penteja metati kamenja in ruvati korenine drevesa. To so delali, dokler ni bor s Pentejem vred padel na zemljo. Zdaj so se, zaslepljeni od Dioniza, vrgli nanj s palicami. Tudi kraljeva mati je tolkla po svojem sinu. Tako je konèal kralj Pentej in ljudje ga niso pomilovali. Odslej so preprosto živeli in vzeli meè v roke le, ko so ga morali.

PERZEJ

Kralju Akriziju je prerokba napovedala, da ga bo ubil njegov vnuk. Zato je dal zapreti svojo hèer Danajo v klet, da mu ne bi mogla roditi potomcev. Obiskal pa jo je Zevs v podobi zlatega dežja in princesa je kmalu rodila sina z imenom Perzej. Kralj je dal Danajo skupaj z njenim sinom zapreti v zaboj in vreèi v morje. Dolgo ju je nosilo morje, ko sta pristala na otoku. Ribièi so ju odpeljali h kralju. Odslej sta živela na kraljevem dvoru. Perzej pa je odrašèal v moža. Kralj se je zbal za prestol in mu zaèel pripovedovati zgodbe o pošastih in junakih. Ko je Perzej slišal zgodbo o treh sestrah Gorgonah se je odloèil prinesti glavo Gorgone Meduze. Kdor ji pogleda v obraz okamni. Poslovil se je in se odpravil. Dolgo je potoval in nenehno ga je spremljala boginja Atena. Podarila mu je šèit in srp. V prvem naj bi videl odsev Gorgon brez strahu pred okamnitvijo, z drugim pa naj bi odsekal Meduzi glavo. Popeljala ga je k trem starkam, ki so mu izdale bivališèe treh nimf. Prišel je v zeleneèi gaj, na sredi katerega so bose plesale nimfe. Prosil jih je za krilate èevlje, èarovno mošnjo in èelado, ki naredi èloveka nevidnega. Vse troje so mu prinesle. Nadel si je èevlje in odletel. Letel je nad okamnelo pokrajino, kjer so vladale Gorgone. Kmalu jih je zagledal, kako spijo ob jezeru. Spustil se je in odsekal Meduzi glavo ter jo spravil v èarovno torbo. Iz Meduzinega grla je skoèil krilati konj Pegaz in odletel v nebo. Ko sta se sestri Gorgoni zbudili in opazili mrtvo sestro sta podivjali. Preèesavali sta okolico, a Perzeja nista videli, saj je nosil nevidno èelado. Odletel je proti domu. Na poti pa ga je vihar zanesel nad afriško celino. Ko se je spoèil je prišel do mesta na obali. Ljudje so mu povedali, da je strašna nadloga napadla njihovo kraljestvo. Njihova kraljica Kasiopeja se je hvalila, da je lepša kot vse morske nimfe. Zato je bog morja Pozejdon kaznoval kraljestvo z morsko pošastjo, ki je pustošila po obali. Sedaj bodo žrtvovali tudi kraljevo hèer, Andromedo. Perzej je odletel na obalo in pokazal pošasti Meduzino glavo. Ta je v hipu okamnela. Ko je kralj hotel nagraditi Perzeja, si je ta za nagrado izbral Anrdomedo. Na dvoru so pripravili velièastno svatbo. Nenadoma pa je veselje prekinil žvenket orožja. V dvorano je vdrl Andromedin nekdanji snubec. Vnel se je boj. Perzej je velel vsem, ki so njegovi prijatelji, naj se obrnejo stran. Sovražnikom je pokazal Meduzino glavo in vsi so v hipu okamneli.
Èez nekaj èasa je z ženo odplul domov. Ko mu oèim ni hotel verjeti, da ima Meduzino glavo mu jo je Perzej pokazal. Ko jo je kralj videl je okamnel. Mati se ga je nadvse razveselila.
Ko je Perzej nekoè sodeloval na slavnostnih igrah je nerodno vrgel disk in ubil starca med publiko. Ta starec je bil njegov ded. Tako se je izpolnila prerokba.
Perzej pa je modro vladal. Obdržal je Meduzino glavo in noben sovražnik ni tvegal vdora v njegovo deželo. Meduzina glava je varovala mir.

OREST

Ko so Grki razrušili Trojo so se odpravili domov. Med njimi je bil tudi kralj Agamemnon potomec kralja Tantala. Veselil se je vrnitve v rodni Argos. Ko pa je Agamemnon bojeval vojno je prestol zasedel njegov sorodnik Egist. Skupaj z Agamemnonovo ženo Klitajmnestro je skoval zaroto proti kralju. Ta mu je še vedno zamerila, da je žrtvoval njuno hèer Ifigenijo preden je odšel v Trojo. Ob vrnitvi domov so ga vsi pozdravljali. Žena mu je rekla, da mu je pripravila kopel, saj mora biti utrujen po dolgem potovanju. Ko pa se je kopal sta ga Egist in Klitajmnestra zahrbtno umorila. Mešèani so se uprli, a so jih Egistove èete zlahka odbile. Egist je zasedel prestol in se poroèil s kraljico.
Ostali so še trije Agamemnonovi otroci. Elektra, Hipodamija in Orest. Elektra je svojega brata v strahu za njegovo življenje poslala iz dežele. Z njo so ravnali kot s služkinjo. Upala je, da se bo Orest nekoè vrnil in mašèeval oèeta. Nekoè je v palaèo stopil starec in rekel da ima dobro novico. Kraljici je povedal, da je Orest mrtev. Umrl je v dirki s konjskimi vpregami. Zapletel se je v jermene in konji so ga poteptali. Ko je Elektra to slišala se je razjokala. Edino upanje ji je splavalo po vodi. Hipodamija se je nato nasmejana vrnila z novico, da je Orest živ in v mestu, saj je na oèetovem grobu našla koder las. Nato je Orest v palaèo prinesel žaro v kateri naj bi bil on. Elektra ga je prepoznala. Orest je vdrl v palaèo in ubil oèetova morilca. Takoj zatem so Oresta napadle Erinije, boginje mašèevanja. Preganjale so ga kamorkoli je šel. Pele so mu pesmi o umoru matere in iz oèi so jim kapljale solze krvi. Na poti ga je spremljal tovariš Pilad. Šla sta v Delfe vprašat za nasvet. Nasvet se je glasil, naj gresta na Tavrido in od tam prineseta kip Artemide. Odpravila sta se na pot. Na Tavridi pa je vladal zloben kralj, ki je dal vse tujce žrtvovati boginji Artemidi. Ko sta ponoèi hotela ukrasti kip so ju zalotili stražarji in ju pripravili za žrtvovanje. Ko ju je sveèenica hotela ubiti se je Orest spomnil na sestro Ifigenijo, ki so jo nekoè žrtvovali boginji Artemidi. Zaklical je njeno ime. Sveèenica je prekinila obred in ga prestavila na drugi dan. Ko so ostali sami ga je sveèenica vprašala odkod pozna to ime. Odgovoril ji je, da je to njegova umrla sestra. Nato mu je povedala da je ona Ifigenija. Artemida jo je pripeljala sem in tu ji že dolgo služi. Ponoæi so Orest, Pilad in Ifigenija zbežali s Tavride in nosili s seboj kip boginje Artemide, da bi Orestova duša našla mir. Še dolgo je pesem Erinij zvenela nad Orestovo glavo, dolgo so mu še žalostno pele o njegovem dejanju. Slednjiè se je Atena usmilila nesreènega oresta in odloèila naj bo kazni konec.
Erinije so odletele in Orest je zasedel argoški prestol.