Predstavitev avtorja:

Rodil se je v Radovljici 11. decembra 1756. Oèe je bil po rodu Èeh in je imel nogavièarsko obrt, mati pa je bila Radovljièanka iz stare, ogledne, bavarske hiše. Družina je bila številna, zato niso lagodni živeli. Anton je tako že kot otrok opazil razlike v življenju grajske gospode, duhovšèine, mešèanov in okoliških kmetov. Najprej se je šolal v Radovljiški osnovni šoli, kjer je pokazal tolikšno nadarjenost, da so ga poslali na ljubljansko gimnazijo, ki so jo vodili jezuiti in jo konèal z odliènim uspehom. Samostan se je predstavljal kot zatoèišèe znanosti, miru in se odloèil, da bo postal menih. Vstopil je v cistercijanski samostan v Stièni, vendar si je premislil in s pomoèjo zvez odpotoval na Dunaj, kjer je študiral finanène, policijske in trgovske vede. Tam se je seznanil tudi z razsvetljenstvom. Potem se je vrnil v Ljubljano in je bil hudo razoèaran, ker ni dobil službe. Najprej je postal arhivar pri škofu Herbersteinu, nato je dobil skromno uradniško mesto. S pridnostjo in znanjem je druge opozarjal nase. V tem èasu se je poroèil s hèerjo ljubljanskega gostilnièarja, ki mu je rodila dve hèeri. Leta 1791 je postal tajnik deželne vlade, kar se je že od nekdaj želel postati. Trajno mesto v slovenskem slovstvu in kulturi si je pridobil s svojima komedijama in zgodovinopisjem. Umrl je v Ljubljani in ni bi star niti 39 let (14. 7. 1795)

LINHARTOVA LITERARNA POT:
Njegova prva dela so bila pisana v nemšèini in latinšèini. Pod vplivom nemške književnosti je napisal tragedijo Miss Jenny Love (1780), kasneje po vrnitvi v Ljubljano pa je napisal Blumen aus Kranj für das Jahr 1781 ( Cvetje s Kranjskega za leto 1781). Po zaèetni poeziji se je lotil dramatike in zgodovinopisja. Ker je živel v dobi razsvetljenstva je tudi on eden od predstavnikov. Bil je èlan Zoisovega kroga. Najprej je hotel pisati v nemšèini, a je Linhart spoznal, da je treba pomagati Slovencem. Prikljuèil se je preroditeljem, ki so se trudili, da bi povzdignili slovenski jezik, ter ga uvedli v vsa podroèja javnega življenja. Za pisanje v slovenšèini je dobil pobudo od barona Žige Zoisa. Tako sta nastali prvi slovenski igri:Županova Micka (1789) in Ta veseli dan ali Matièek se ženi. Res ju je priredil po tujih predlogah, vendar ju je prilagodil našim razmeram. Prva je bila na veliko veselje slovenskih rodoljubov uprizorjena v Ljubljani v letu francoske revolucije in je pomenila veliko za slovensko javno besedo. Obe besedili sta pokazali razumno moè preprostega slovenskega èloveka, ki se je izkazal nad plemiško gospodo. Linhartovo zadnje delo je bil poskus orisa zgodovine Slovencev, kjer je hotel slovensko ljudstvo opomniti naj bodo ponosni na to kar so. To je nemško pisana zgodovina Versuch einer Geschichte von Kranj und der ulrigen Landern der Sudlichen Slaven Oesterreichs (Poskus zgodovine Kranjske in drugih...), ki je zaradi prezgodnje smrti ostalo nedokonèano. Izšla je v dveh delih 1788 in 1791. Usodnega udarca za naš prerod se je najbolj zavedal Zois, saj je o dogodku zapisal takole.
Citiram:"Medtem je Ljubljana izgubila (...) moža, ki je z njim pokopan najveèji kranjski genij, sekretarja Linharta (...). Z njim izgubljam literarnega prijatelja in kritika, ki mi je bilo obèevanje z njim edini oddih in veselje, ter z žalostjo gledam nedokonèano delo Zgodovino Kranjske, od katere sta izšla le dva zvezka, tretji leži v osnutku, èetrti pa z avtorjem pod zemljo." Žiga Zois. Konec citata.
Tudi Prešeren mu je v napisu na nagrobniku po pravici zapisal. Citiram: " Komu Matièek, Micka, hèi župana, ki mar mu je slovenstvo, nista znana? Slavile, dokler mrtvi se zbudijo, domaèe bote ga talija, klijo."

Predstavitev besedila:

Linhartova Županova Micka je veseloigra ali komedija. Za to dramsko vrsto je znaèilno, da pri bralcih in gledalcih veseloigre vzbuja smeh z naèinom govorjenja, obnašanja in z zgledom. Veseloigro opredeljujemo z merili, ki so nasprotni žaloigri. Osebe izhajajo iz nižjih družbenih slojev, razpet je sreèen, njen namen pa je gledalce zabavati.

PRVI AKT:

Prvi nastop:
Jaka se na vso moè trudi, da bi Micko preprièal naj za moža vzame Anžeta. Ona pa mu odgovarja, da ga noèe oziroma, da ga ne ljubi in da je pregrob. Jaka se zaèudi in hitro spremeni temo in sedaj ga zanima kaj ji je storil. Micka mu je nazaj odgovorila, da jo pri plesu tako moèno okoli pasa prime, da ji kar kosti pokajo. Ampak to ni edini vzrok, da ga ne mara. Do sedaj ji ni rekel še nobene lepe besede, niti o tem, da lepo poje. Jaka si je že zaèel misliti, da je nora. A nazadnje ji je rekel, da on najbolj ve koga ljubi in da je dovolj pametna.

Drugi nastop:
Micka bi Anžeta ljubila, samo ga ne more. Potem pa je iz prsi potegnila prstan in se spomnila na Schönheima. Njega je ljubila že od samega zaèetka. In ko bi oèe izvedel za ljubezen mu nebi bilo treba Micke prositi, da naj ga ljubi. Ona bi ga kar takoj vzela, saj ga ljubi, po vrhu vsega pa je ta fant še žlahteni gospod.

Tretji nastop:
Ko si je Micka v hiši ogledovala prstan jo je pri tem zalotila Šterenfeldovka . Ko se je Micka obrnila jo je zagledala in se tako zelo ustrašila, da ji je iz rok padel prstan. Šterenfeldovka pa ga je pobrala, in jo nato je zaèela zasliševat kje je dobila prstan. Ona pa ji je povedala, da ji je ga dal njen Schönheim. Micka ji je celo povedala, da se ljubita. Nazadnje, ko je Micka prosila naj ji vrne prstan sta obe skupaj ugotovili, da imajo obe enak prstan. Šterenfeldovka je Micki povedala, da je njegovo pravo ime Tulpenheim, in da je ta moški goljuf. Micka pa se ni mogla sprijazniti s tem, da jo je ogoljufal. Zato sta se obe odloèili, da se mu mašèujeta.

Èetrti nastop:
Jaka je Anžetu govori, da je pregrob. Pa da naj vèasih kakšno lepo pove o njeni postavi. Anže pa se je smo smejal. Ko pa mu je Jaka povedal, da je taka ljubljanska navda, je Anže obljubil, da bo poskusil. Anže pa je vedel, da mu bo šlo vse to na smeh.

Peti nastop:
Tulpenheim in Mankof se pogovarjata o tem, kam je šla Šterenfeldovka. Mankof pa mu je povedal, da je odšla skozi zadnja vrtna vrata in se je nato usedla v koèijo. Nikakor nista mogla ugotoviti kam se je odpeljala. Nazadnje pa sta ugotovila, da je mogoèe odšla v Ljubljano k Tulpanheimnovemu stricu. Nato pa sta se zavedala, da èe izve za prevaro bo zelo narobe. Saj sta se zavedala, da èe izvejo za prevaro bosta oba siromaka. Nato pa sta zaslišala, da nekdo prihaja in se zato hitro razšla.

Šesti nastop:
Glažek je pil kozarec za kozatcom in se pogovarjal s Tulpenheimom.Ta mu je povedal, da že vse vedo, o prevari. Glažek pa je dejal, da bo eno reè pohvalno prosil in ta je, da ga ne klièejo po imenu, kadar bo kdo zraven. Kajti tako bo ta prevara ostala skrita.

Sedmi nastop:
Tulpenheim si sam govori, da bo Micka kmalu v njegovih rokah. Pri srcu pa ga stiska, ker se je z njo zmenil ob osmi ura, sedaj pa je že devet. Pa tudi, èe bo Šterenfeldovka izvedela za goljufijo je njegova reè pri koncu.

Osmi nastop:
Tulpenheim je odšel pod okno k Micki. In ji govori, kako težko bo to sreèno uro doèakal. Nato pa jo je spraševal, èe vsi že spijo. Pa mu je le govorila, da ga ljubi. Tulenpheim pa ji je nazaj govoril, da bo od ljubezni še znorel. Malo sta se še pogovarjala nato pa je Micko klical oèe in tako je morala nazaj v hišo.

Deveti nastop:
Ko je Micka odšla nazaj v hišo, je prišel Monkof. Monkof se je že jezil, ker je Tulepenheim tako vzdihoval. Nato pa mu je povedal, da sta z Micko zmenjena èez eno uro na prelazu. Monkof pa se je temu upiral, ker je vedel, da bo moral z njim. In zato je zaèel, govoriti, da ga zebe. Tulpenheim pa se je zaèudil, èeš da ga je lahko sram. In mu je povedal, da kadar se gre vasovat se ne sme gledat kakšno je vreme.

Deseti nastop:
Pogovor pa je spet prekinil Glažek. Ravnokar je prišel iz pšenice ( kamor se je skril) in jima povedal, da so prišli štirje možje z velikimi preklami in on sam misli, da ne mislijo niè dobrega. Mankofa pa je zanimalo, èe jih sluèjno kaj zebe. Glažek pa mu je nazaj odgovoril, da ne. Kmalu zatem, je Glažek ostal brez suknjièa, saj mu ga je vzel Monkof. Ker pa je ta pogovor postajal vse bolj glasnejši je moral Tulpenheim obema zabièati, naj bosta tiho in da morajo vsi skupaj proè od hiše. Glažek pa je rekel da bo še en glažek spil potlej pa gre.

Enajsti nastop:
Anže pa je ta pogovor opazoval, vendar mu ni bilo jasno kaj ti Ljubljanski gospodje delajo pred hišo. Vseeno pa se je spraševal, èe sluèajno niso prišli k Micki vasovat.

DRUGI AKT:

Prvi nastop:
Sedaj že vsi vedo, da je Schönheim prevarant in goljuf. Jaka je Micki dolgo èasa pridigal, kaj ji je bilo, ko se je mislila na skrivaj poroèiti. Micka pa je kar naprej jokala in govorila: "Kdo bi bil rekel, da je tak goljuf!" Jaka pa ji je nato zaèel pripovedovati, da so ti gospodje sladki kakor med, pa tukaj med nami niè ne veljajo. Ta gospod Schönheim je ima lepo vdovo pa še vse eno drug dekleta zalezuje. Nazadnje pa jo je vprašal, èe bo dobra z Anžetom, ko pride. Ona pa mu je odgovorila, da bo in da sedaj vidi, da jo on resnièno ljubi.

Drugi nastop:
Anže je prišel k Micki lepo obleèen in z dobrim namenom. Nato je zaèel Micki govoriti lepe besede, kakor mu je svetoval Jaka. Micka pa mu je zabièala, da naj bo tiho. Potem ji je pokazal še svojo suknjo in nov klobuk, ampak Micka mu je rekla da naj jih vrže proè. On pa si mogel misliti zakaj tega ne mara. Jaka pa mu stalno govoril, da naj molèi, drugaèe mu ne da Micke. Nato so ven nesli mizo in vse lepo pripravili, da vrnejo Schönheimu milo za drago.

Tretji nastop:
Šterenfeldovka je prišla pogledat, èe je vse pripravljeno. Najbolj jo je skrbelo, èe se bo Micka upala Schönheimu pogledati v oèi in da jih ne bo izdala. Micka pa jim je govorila, da je pripravljena in da ne bo vse pokvarila.

Èetrti nastop:
Ko je Anže prišel nazaj se je zaèel moèno smejati. Jaka ga je gledal zakaj se tako smeji in ga nazadnje tudi vprašal. Anže je povedal, da že gredo in da so ti gospodje tako èudni. Tisti, ki je mogoèe Mickin ženin hodi kakor, da bi sršene v sebi imel, drugi preklinja Micko, ljubezen in mraz. Ter ob vsem tem v pest piha in skaèe, kakor, da bi ga komarji pikali. Tretji pa sedi na kamnu, kakor, da bi bil privezan in pije kozarec za kozarcem. Jaka je nato Micki velel, da naj gre ponje in naj se pametno drži, da ne bojo ugotovili, da že vejo, da so goljufi.

Peti nastop:
Jaka in Anže sta se ta èas, ko sta èakala na Micko in gospode usedla za mizo. Jaka je Anžetu rekel, da se ne bo kaj v pogovor vtikal. Potem pa mu je natoèil en kozarec za pogum. Jaka je zaèel nato govoriti, da se je s temi gospodi težko pogovarjati. Kajti èe mu kaj prineseš in si dober z njem, bo takoj vljuden. Kadar pa imaš z njim kakšne posle te bo pa on usmerjal in on bo glavni. Anže je vse to potrdil, saj je imel tudi sam takšno izkušnjo. Kmalu zatem pa sta ž zagledala Micko in njenega ženina.

Šesti nastop:
Micka povabi Tulpenheima v hišo. On pa jo vpraša èe je kdo notri. Micka mu je nato razložila, da sta v hiši dva kmeta in da vse vedo. Ko sta vstopila je Tulpenheim s strahom pozdravil Jakata. Potem so se usedli za mizo. Micka poleg oèeta, Anže zraven Micke, na drugi strani pa žlahtni gospodje. Vse to pa se Tulpenheimu zdelo že malo èudno. Kmalu zatem sta prva nazdravila na Micko Jaka in Glažek, za njima pa vsi ostali. Ko so vse spili pa je Anže nazdravil še na ženina in rekel: "Na Anžeta!" Vsi žlahtni gospodje so se moèno zaèudili. Vse to se jim je zdelo nekam nenavadno in so hoteli kar pobegniti.A jim je Jaka kmalu razložil, da so oni tukaj samo za prièe. Tulpenheimu in njegovima prijateljema je kmalu postalo jasno, da so jih odkrili. Nato so na mizo postavili list in Glažek je ugotovil, da bo bolje èe se potegne za župana,zato je zaèel pisat ženino ime, nevestino ime in tako dalje. Nazadnje, ko pa so se podpisovale prièe je bil na vrsti Tulpenheim in podpisovanje mu nikakor ni šlo, saj e bil zelo razoèaran. Monkofa pa je prijel krè in zato ni mogel pisati.

Sedmi nstop:
Nazadnje je pritekla še Šterenfeldovka in rekla: "Tako je prav, moji gospodje!" Ko pa je izvedela, da prièi noèeta podpisati jih je prosila naj se podpišeta zavoljo nje. Rekla jim je naj še malo za Mickino doto priložijo. Ob sta hitro nekaj priložila. Tudi sama je Micki in Anžetu dala prstan, ki jih je dobila od Tulpenheima. Potem pa so vsi še nazdravila na Micko in Anžeta. Ker pa se je že moèno mraèilo so odšli domov. Glažek pa je na hitro skril steklenico, ki je bila na mizi pod suknjiè in odšel.

Èas dogajanja:

Komedija ŽUPANOVA MICKA se dogaja okoli 18. st. Knjiga pa je nastala leta 1798.

Kraj dogajanja:
Kraj dogajanja je gorenjska.
Prvi akt se je odvijal predvsem na dvorišèu pred županovo hišo.
Drugi akt pa se dogajal v županovi hiši oziroma v sobi za goste.

Oznaka oseb:

Nosilci dejanj v veseloigri Županova Micka so po trije plemièi in trije kmeèki ljudje ter
pisatelj. Vsi so povpreèni ljudje. Eni izmed njih imajo bolj ali manj samo slabe lastnosti, eni pa so èez celo igro dobri.

JAKA, župan: Mickin oèe, ki ga zelo skrbi kako bo Micka preskrbljena po njegovi smrti. Zavzema se za poroko z Anžetom. Je prijazen, ter veliko razmišlja z zdravo kmeèko pametjo, ki mu dobro služi.

MICKA, županova hèi: Je dekle, ki jo zavede vsako lepo govorjenje, še posebej èe je to kakšen žlahtni gospod. Je pametna in prebrisana a sanje jo vèasih zavedejo na napaèno pot.

ANŽE, Mickin ženin: Prijazen, premožen kmeèki fant, ki se nerad prilagaja okolju, ki ga ni vajen. Je nekoliko neroden a prebrisane glave. Znajde se v vsakem položaju.

GLAŽEK, šribar: Zapit možakar,ki bi storil vse da bi dobil denar, ki ga bi zapravil za pijaèo. V pomembnih trenutkih pa se zna postaviti na tisto stran kjer je bil zanj najbolje.

TULPENHEIM, žlahtni gospod: Je moški, ki gleda kako bi pretental Micko, da bi bila zaljubljena v njega. Je zahrbten ter goljuf saj je že obljubljen bogati vdovi Šternfeldovki.Misli samo na to koliko denarja lahko dobi.

ŠTERNFELDOVKA, mlada bogata vdova: Ženska, ki je že nekaj v življenju pretrpela in se ne pusti vsakemu prenesti naokoli. Je iznajdljiva saj so z Micko naredile naèrt proti Tulpenheimu.

MANKOF, Tulpenheimov prijatelj: Prevarant in goljuf, ki je na strani Tulpenheima. Ljubljanski gospod ki ga zanima samo denar.

Avtorjevo sporoèilo

V preprosti igrici se v dramatiènem boju pomerijo kmetje (zdravi, naravni in pošteni ), torej pripadniki izkorišèenega razreda s grajsko gospodo, jo premagajo in osmešijo,ker so razumnejši od nje.

Lastno mnenje o prebranem delu:
Karmen Hrastar:
Delo je zelo zanimivo. Všeè mi je preprostost igralcev in njihovo besedilo. Všeè mi je kako preprosti kmetje grajsko gospodo osmešijo.

Damjan Cvetan:
Delo, ki sem ga prebral se mi je zdelo zelo zanimivo. Zanimivo se mi zdi v tem, da govori o razmerju med mešèani oziroma kmeti in mešèanskimi gospodi. Delo je tudi smešno. Smešno se mi je zdelo takrat, ko je Micka moèno razoèarala Tulpenheima.

Oba skupaj pa vam vsem to knjigo priporoèava, saj je zelo zanimiva.

Viri:
Peter Kolšek, Janko Kos, Andrijan Lah, Tine Logar, Stanko Šimec, Berilo 1, st. 21-22
Grgor Kocijan, Stanko Šimec, SSSS, str. 14-18
Francka Varl-Purkeljc, Naši kmjiževniki in njihova dela, str. 25-28
Anton Tomaž Linhart- Županova Micka, str. 5-28
Dober dan življenje- berilo za sedmi razred osnovne šole str. 215

Avtorja:
Karmen Hrastar, Damjan Cvetan
Dolenje Laknice
torek, 2. oktober 2001

Avtor: