PRIMATI OSNOVNE ZNAČILNOSTI IN ADAPTACIJE

4 stvari, ki so pomembne za adaptacijo primatov: 1. prehrana
2. gibanje - lokomocija
3. osnovne značilnosti socialne strukture
4. reprodukcija

I. PREHRANA

• večina jih živi v tropskih krajih - drevesa prehranjujejo se z listi, cvetovi, mladi poganjki, semeni, drevesnimi sokovi, smolo; lahko pa tudi z žuželkami, ptiči, majhnimi sesalci le malo sesalcev se prehranjuje z živalmi.

Kaj določena hrana nudi?

• žuželke, mali vretenčarji proteini, maščobe, vitamini
• zreli plodovi vitamini
• nezreli plodovi lahko vsebujejo tudi strupe (toksine), zato se jih primati izogibajo
• brsti proteini, lažje prebavljivi
• starejši listi veliko celuloze, tudi nekaj proteinov

• hrana vpliva na telesno velikost; male živali imajo hitro presnovo, zato morajo več pojesti majhna teža glede na površino telesa;
• majhni primati se lahko hranijo le z žuželkami, veliki primati pa imajo žuželke le za del prehrane (dodatek);
• listi so nižje kavlitete primati morajo imeti dobro razvito dolgo črevesje, da prebavijo liste; večina primatov, ki se hranijo z žuželkami (mali) imajo do 0,5 kg, tisti, ki se pa že lahko hranijo z listi, pa imajo tudi več kot 1 kg;
• zaradi različne prehrane imajo različno razvite čeljusti, prebavni trakt,...
• tisti primati, ki se hranijo s plodovi, imajo dobro razvito barvno gledanje imajo večje možgane (plodovi so bolj raztreseni, zato morajo bolje gledati); imajo tudi boljša čutila;
• izkoriščanje hrane je povezano z rivalstvom;
• tisti primati, ki se hranijo z žuželkami, so nočno aktivni (ker ptiči-plenilci, ki lovijo žuželke, bolje lovijo podnevi);

Kako so se primati prilagodili na različno vrsto hrane?

• plodovi: spodnji zobje so prilagojeni, da hrano zagrabijo in presekajo, ostali zobje pa jo razgrizejo (ogljikovi hidrati) želodec tanko črevo (hrana se absorbira) debelo črevo; med obema črevesoma je slepo črevo (encmi/bakterije), ki pomaga še dodatno razgraditi hrano (liste, ki so težje prebavljivi).
• žuželke: sprednji zobje so stožčasti in ozki (špičasti, da lahko prebodejo hitinjačo žuželk); zobje imajo globoke grebene, da lažje grizejo; kratek prebavni trakt, ker jim ni treba prebaviti celuloze (kot pri primatih, ki se hranijo z rastlinami - oba črevesa sta kratka);
• plodovi široki (lopatasti - sekalci), prednji zobje, da lahko sadeže prerežejo na rezine ali pa odstranijo lupino;nimajo močnih grebenov, ker je hrana sočna, tanko črevo je dolgo; veliki želodci (orangutan, šimpanz);
• listi sprednji zobje so ozki, ker liste le razgrizejo; imajo izrazite grebene (dvogrebenski zobje - bilofodontni); imajo določene adaptacije (lične vreče - dalj časa hrano zadržijo v ustih, da lahko encimi dalj časa razgrajujejo hrano);

Posebno oblikovan želodec (kompleksen), da lahko encimi in bakterije razgrajujejo celulozo; dolgo slepo črevo encimi (bakterije) razgradijo celulozo. Cekotrofija (nekateri primati), da lahko prebavljeno hrano še enkrat prebavijo. Na grebenih imajo tanek emajl (razen na spodnjem delu zob), zato se lahko hitro obrabi; pod emajlom je zobovina, ki se oblikuje dletasto; tako lahko lažje razgradijo celulozo (vlaknasta). Celuloza veliko število bakterij; imajo tudi bakterije, ki uničijo strupe v listih; zato se lahko prehranjujejo tudi z nezrelimi sadeži.

  - drevesni sokovi dolgo debelo črevo (voda se absorbira); smole
    - 10 kg: listi + sadje
    - 1 kg: sadje + insekti

II. GIBANJE - LOKOMOCIJA

- okolje vpliva na to, kako se gibljejo;
- so zelo gibčni; en primat se lahko giba na več načinov;

GLAVNE KATEGORIJE GIBANJA:

1. štirinožno na drevesu
2. štirinožno na tleh
3. hoja po členkih (štirinožna hoja)
4. skakanje
5. plezanje z visenjem
6. bipedalizem

1. ŠTIRINOŽNO GIBANJE
- Enako dolge zgornje in spodnje okončine;
- hrbtenica je prožna (gibljiva - kot zavita vzmet boljši odriv); ledveni del je razmeroma dolg;
- dolg rep (tudi za krmilo pri ravnotežju); nekatere uporabljajo rep za obešanje (5 okončina);
- so bolj majhni (večina); pavijani (največje opice)

a. 4-nožci na drevesih:

• relativno kratke okončine (da je center gravitacije bliže veji);
• kolčni + ramenski sklepi so gibljivi,
• dobro razvite mišice (za dobro oprijemanje veje - palec na roki in nogi je odmaknjen od ostalih prstov, da lažje zagrabijo vejo);
• dolg rep

b. 4-nožci na tleh:

• daljše okončine (enake velikosti) - večji koraki hitrejši
• komolec + koleno lahko popolnoma stegnejo (mišice so dobro razvite) hitri, dobro tečejo;
• podplati + dlani nimajo izrazito odstopajočega palca; prsti so krajši (za razliko od drevesnih;
• hodijo s celo dlanjo oz. podplatmi; rep je krajši (za razliko od drevesnih)

c. počasna 4-nožnost:

• lahko so čisto pri miru dalj časa; so zelo počasni;
• drugi prst je reduciran, zato lahko bolj primejo vejo; dolgo časa se lahko držijo za vejo (se ne utrudijo) delujejo levo;

VERTIKALNI OPRIJEMALCI

	-	Navpično plezajo po deblih (tam se oz. skakalci dolgo zadržujejo);
	-	dolga hrbtenica (hrbtni del);
	-	zadnje okončine so daljše od zgornjih, predel v gležnju je močno podaljšan (bolje se odrivajo in skačejo);
	-	mišice na zadnjih udih so močne; lahko preskočijo daljše razdalje,
	-	poravnana drža (lahko že naredijo nekaj korakov po zadnjih dveh nogah)

VISENJE

	-	telo je relativno kratko; prsni koš je širok in plitev, pljučni del je kratek (ledveni del);
	-	fleksibilen ramenski oklep (velik obseg gibanja);
	-	komolec lahko popolnoma iztegnejo;
	-	roko lahko obračajo; zapestje fleksibilno;
	-	dolgi prsti, zaviti v kljuko (kot prijemalka), dobro razvite mišice; palec je lahko reduciran (ne objemajo veje, ampak visijo);
	-	spodnje okončine niso izrazito dolge; prsti na nogi so zaviti (za oprijemanje);

"NOVE" OPICE: J. Amerika

a. SEMIBRAHIACIJA:
Afrika, delno v Aziji
"STARE" OPICE
- živali preskakujejo iz veje na vejo (preskakujejo); poskočijo proti veji in stegnejo roke proti veji; ko jo primejo se zagugajo;
"NOVE" OPICE 4-nožno gibanje in obešanje na veje + rep za obešanje.

b. PREGUGAVANJE - TIPIČNA SEMIBRAHIACIJA: - pregugava se z z veje na vejo; z roko se požene pospešek z ene roke na drugo (giboni);
- na tleh: roke iztegnjene ob strani, za ravnotežje (hodijo po nogah); bolj vzravnani.

PLEZANJE + OBEŠANJE (VISENJE)

• orangutani: starejši orangutani uporabljajo obe roki, mlajši se pregugavajo;
Ä pretežki so, zato se ne morajo pregugavati; opira se na horizontalne veje, ker je pretežek; opira se na noge, da ni vsa teža na rokah; z nogami se oprijemljajo vej; kolčni sklep je plitev bolj gibljiv; lahko naredi "špago"; noge dvigne do 190 stopinj; spodnja noga ne služi za sestop na tla; palca sta upognjena (razvita) za oprijemljanje.
• šimpanz: hoja po členkih prstov; starejši se radi gibljejo po tleh;

   - daljše sklepne okončine; opirajo se na sklepne (2) na prstih na rokah;
   - po členkih prstov hodijo tudi gorile (odrasli se gibljejo le na tleh-samci ker so pretežki (180 kg ).

BIPEDALNA LOKOMOCIJA (človek)
- hoja po nogah; roke popolnoma osvobojene;
- drugačna zgradba telesa.

III. SOCIALNA ORGANIZACIJA - socialni odnosi

• družabni, socialni, medsebojna pomoč
• večina je dnevno aktivnih (družabni);
• nočno aktivni so v glavnem samotarski; predvsem se hranijo z žuželkami (sam dobi hrano; če je sam, lažje dobi hrano);
• ko se parijo, postanejo bolj družabni;
• parijo se z več samicami (niso vse enako časovno plodne); velike skupine - v glavnem samice;

-	en samec + več samic + mladiči; drugi samci (skupina) so na robu teritorija; ko en od teh spolno dozori, lahko glavnega samca izpodrine (ali pa ga ubije) novi samec pobije tudi mladiče;
-	samo določeno obdobje so lahko mladiči - samci- v skupnosti oče jih izrine; ti mladiči lahko kasneje očeta izpodrinejo;

-	samci + samice; glavni samec, ki ugotovi ali je samica spolno sprejemljiva; samice so razporejene glede na reproduktivnost in glede na mladiče.
-	samci lahko zapustijo skupino; lahko se ločijo začasno (pavijani); občasno se skupine srečujejo (bolj so varni, skupaj spijo, potujejo);
-	vsak samec ima definiran svoj harem skupine (pri parjenju pride do nihanj).

Prednosti življenja v skupini: če imajo dovolj hrane, živijo v skupini

-	obveščanje, kje je hrana
-	mladi se naučijo od starejših (katera hrana je užitna, ...) oponašanje starejših (zlasti matere)
-	hrana določa v kakšni skupini bodo
-	bolj varni (en lahko prej zazna nevarnost in obvesti druge)
-	izgledajo bolj nevarni, neustrašni
-	samci imajo dostop do več samic
-	samice z mladiči so bolj varne
-	samci prispevajo k negi mladiča - k preživetju mladiča.

IV. RAZMNOŽEVANJE

-	razlike med spoloma glede strukture parjenja;
-	samci so potencialno zmožni imeti več otrok (z različnimi samicami); potrebujejo malo truda (le za oploditev);
-	samice imajo potencialno manj mladičev (1. da ga donosi, 2. po rojstvu mora mladiča varovati, skrbeti zanj);
-	ker niso istočasno plodne imajo samci več možnosti za parjenje; ker iščejo plodne samice, prihaja do rivalstva močnejši, nasilnejši, močni podočniki zmaga;

Samice morajo zadovoljiti potrebam, da donosijo mladiče; njihova velikost ne sme biti prevelika niti premajhna (če je premajhna, rabi več hrane, ki pa ni vedno zagotovljena manj možnosti za preživetje mladiča). Spolni dimorfizem - velike razlike med spoloma:

-	samice:manjše (velikost, ki jim omogoča donositev mladiča)
-	samci: veliki, močni, agresivni.
-	samci se borijo za naklonjenost samic.

Samice najraje izberejo močne, večje, bolj inteligentne, barvno izrazitejše (videz), najboljše samce varnost, mladiči bodo taki kot očetje; večja možnost, da bo samec svojega mladiča prepoznal (jih bo čuval, ne bo jih ubil). Pri nekaterih skupinah pa samci in samice živijo v parih in ne v kardelu ni borbe; spola se praktično ne razlikujeta po zunanjosti (ni spolnega dimorfizma).

MIKROEVOLUCIJA: manjše spremembe vrste
MAKROEVOLUCIJA: nove družine, novi rodovi

EVOLUCIJA je zaporedje sprememb, dokler se ne izrazijo kot neka lastnost družbe.

2 OSNOVNA PROCESA pri spremembi v daljšem časovem obdobju:

1. ANAGENEZA: sukcesivna speciacija
2. KLADOGENEZA ali speciacija

1. ANAGENEZA
So usmerjene spremembe v okviru ene vrste. Posamezna vrsta se lahko v procesu svojega razvoja v daljšem časovnem obdobju spreminja v eno samo novo vrsto.
A₁ A₂ A₃

2. KLADOGENEZA
Gre za divergentno evolucijo. Nastajajo različne vrste. Iz ene vrste istočasno nastaneta dve ali več vrst.
   
Naravna pregrada med eno vrsto s prilagoditvijo se te dve skupini začneta razlikovati med njima ni več možno križanje.
V kolikšni meri 1 oz. 2 ?
Oba načina sta pomembna.

DVA MODELA EVOLUCIJE

1. FILOGENETSKA POSTOPNOST - GRADALIZEM
(stalno počasno spreminjanje)
A₄zelo drugačno od A₁

2. PREKINJENO RAVNOVESJE - rezulat je hladogeneza

• ANALOGNI ORGANI: opravljajo podobne naloge, a si v zasnovi niso podobni.
• HOMOlOGNI ORGANI: popolnoma podobni v zasnovi, a so zaradi prilagoditve popolnoma drugačni

-	zmanjšan podočnik (3 zob)
-	bipedalna lokomocija tega ni pri človeku podobnih opicah
-	pokončna hoja

PRIMATI Razdelitev živalstva v sistem.

CARL LINE:

razdeli živali v sistem   uvede binarno nomenklaturo:  prvo ime je rod  drugo ime je vrsta

Osebna imena živali pišemo poševno ali podčrtano. Če si ime večkrat pojavlja pišemo: Homo Sapiens H. SAPIENS Felis domestika (Domača mačka) v filogenetskem sistemu: VRSTA - domestika
  ROD - Felis
         DRUŽINA
                RED
                      RAZRED
                             PODDEBLO      Species - vrsta
                                     DEBLO      Genus – rod

Sub-familija (poddružina), ki se končuje s končnico - inae
Družina (familija) - idae
Superfamilija (naddružina), oidea
Jub-ordo, Ordo
Ta hierarhija poudarja razlike med vrstami in ne podobnosti do katerih prihaja.
Zelo podobne so si navadno bližje v sorodu; jih damo bližje skupaj.
Kar se tiče RODA in VRSTE ni problemov, zaplete se pri družinah.

Problem pri primatih: antropocentričnost človeka.

SIMSON RAZDELI PRIMATE:
I. PRIMATI
     1. PROSIMI
         (LEMURJI, LORIJI, GALAGO, TARSIJI)
PODRED
     2. ANTHROPOIDEA
         (OPICE NOVEGA SVETA, OPICE STAREGA SVETA, ČLOVEKU
         PODOBNE OPICE, ČLOVEK)

1. PROSIMI
Ker niso podobne človeku (opice) so v drugi skupini.
Ni najbolj primerna razvrstitev.

O.K. razvrstitev je stara že 80 let. Naredil jo je zoolog POCOCK.

I. PRIMATES
     1. STREPSIRHINI zdaj niso več tako raznoliki
         (LEMURJI, LORIJI, GALAGI,)

2. HAPLORHINI
     (OPICE NOVEGA SVETA, OPICE STAREGA SVETA TARSIJI, ČLOVEKU
        PODOBNE OPICE, ČLOVEK)

Razlike med 1. in 2. razvrstitvijo:
* oblika in struktura nosu
* pomembnost vonja, kot glavnega čutila

l. vlažen smrček, priraslo zgornjo ustnico tako, da jo težko premikajo, velik gobček, pomemben vonj.
2. manj odvisni od vonja, zg. del reduciran; celotno zgornjo ustnico lahko dvigne. Širše območje obrazne mimike, vid postane primaren čut.
* Ta razvrstitev je osnovana na filogeniji glede na skupnega prednika.
* Druga razdelitev je tudi posledica širitve znanj. Je PRIMERNEJJŠA! upošteva evlucijo.

STREPSIRINI

-	RONARIUM - smrček
-	koža na smrčku tesno z zgornjo ustnico
-	NOSNA VOTLINA ima veliko ŠKOLJČNIC večje vohalne površine (vohalnega epitela)
-	VONJ!! VID NI TAKO POMEMBEN - so v glavnem nočni
-	komunikacija poteka preko vonja
-	zato imajo veliko dišavnih žlez (spolovilo, analne, nekateri pa podlakti drgnejo ob lubje markiranje teritorija
-	v nosni votlini še dodaten vohalni organ JACKOBSONOV ORGAN vzdražljiv za posebne kemične dražljaje godnost za ploditev
-	v očesni mrežici imajo samo paličnice nimajo receptorjev za barve in različne valovne dolžine - oči so občutljive na večjo svetlobno intenziteto
-	niso navajene gledati čez dan sistem (imajo), da če jih čez dan kdo vznemiri, se jim zenica zapre, da se mrežnica ne bi poškodovala
-	adaptacija za gledanje v temi - TAPETUM LUCIDUM - odbojna plast v žilnici, ki odbije svetlobo, ko pride preko čutnih celic, nazaj vpreko le-teh - OJAČA JE VID!
-	ena ali dve vrsti imata TAPETUMA in čutnic za barvno gledanje sta dnevno aktivna.
-	H. imajo večje možgane kot S.     - veliki možgani večji kot S.     - večji je del, ki sprejema vidno informacijo     - nagubanost je tudi večja
-	lobanja je bolj nežno zgrajena
-	obrazni del je bolj lisičji - vohalni epitel
-	čeljust oz. zobje so naprej, čeljust deluje samo kot škarje, ne more se gibati naprej in nazaj v loku
-	ne morejo jesti trde celulozne hrane, zaradi čeljusti, ki ni prirejena za predelovanje trdih listov
-	hranijo se z mehkimi plodovi, žuželkami, drevesnimi izločki
-	sp. čeljust je sestavljena iz dveh kosti, ki spredaj niso zrasle omejuje močne žvekalne sile
-	zobje so relativno majhni in nežno zgrajeni (sekalci-2, podočniki-1, premolar-2, molar-3-človek)

            

-	podjeziček pod jezikom s katerim čistijo glavniček
-	tupaje imajo ta glavniček, a drugačno zobno formulo primer paralelne evolucije
-	koščen rob nad očesno ravnino
-	posebnost v zgradbi ušesa slušni predel v senčnični kosti v srednjem ušesu
-	tačka na dlaneh in na stopalih imajo nohte, razen na drugem prstu imajo krempeljček prst za nego
-	pri nekaterih je lahko drugi prst zakrnel
-	izrazito podaljšan gleženj sila za skaknje
-	po dva para prsnih bradavic
-	več mladičev naenkrat-velika opazna zunanja spolovila (kompleksna)
-	H. zunanji del skromno zgrajen (enostavno)
-	maternica je dvorogata, iz 2 delov
-	H. enotna
-	placerenta več plasti, materina kri preko več plasti, da pride do fetusa
-	H. večja povezanost boljša izmenjava

MADAGASKAR

-	4 največji otok, 100 milijonov let izoliran od kontinenta
-	tukaj živijo različne vrste primatov, radialno adaptiranih na različne niše
-	lemurji so predvsem

RAZMERE NA OTOKU. - POSEBNO RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO:

-	tenreki skupina živali, podobni so ježkom
-	ni opic, ni človeku podobnih opic
-	veliko ptičev, določeni samo na Madag.
-	ni žoln ena vrsta s. je zasedla njeno ekološko nišo
-	visok greben je vzdolž otoka od S do J, na V se strmo dviga, proti Z počasi spušča
-	veliko rek iz grebena v morje
-	cel je v tropskem predelu
-	najbolj stabilna klima, stalna temperatura, vetrovi pihajo proti V tam največ padavin najbujnejša vegetacija ina na S
-	večina primatov v S in SV delu

Živijo 4 velike skupine primatov:

1. CHEIROGALIDAE - MAČJI MAKIJI

-	5 skupin - vse so aktivne ponoči
-	so najpreprostejši primati na Madagaskarju
-	vsi so zelo majhni (<1kg)
-	gradijo si gnezda
-	zobna formula (2133)
-	ostali S. naj bi se razvili iz prednikov, ki so bili podobni makijem

SKUPINE:

a) MICROCEBUS - MIŠJI MAKIJI: najmanjši primati (za dlan)
     bolj na S, SV- RJAVI MIŠJI MAKIJI (M. RUFUS)
     (vlaga)
     bolj na Z in J- SIVI MIŠJI MAKIJI (M. MURINUS)
                              - (M. MIOXINUS)

Samice pogosto skupaj gnezdijo, drugače so samotarji. Reprodukcija sezonska. V vlažnem obdobju se zelo zredi maščobne baze shrani v repu v sušnem obdobju se hrani iz teh zalog.
Mladičev imajo navadno dva do tri. Živalska hrana (žuželke, kameleoni, žabe), sadje in listi. Kadar lovi, se dvigne na zadnje noge.

b) MIRZA COQUERELI - KOKVERELOV MAČJI MAKI
Večji od mišjih makijev. Na Z in SZ delu otoka, tam kot M. Murinus. Navadno živi v višjih predelih krošenj.
Hrani se z žuželkami, listi, plodovi, snovmi socialnih živali v sušnem obdobju dobi hrano.

c) CHEIROGALEUS

C. MAJOR - VELIKI MAČJI MAKI (vlažno področje)

C. MEDIUS - TOLSTOREPI MAČJI MAKI (suho področje)
Počasni, ne tako gibčni. Hranijo se z žuželkami, manjšimi vretenčarji.
6-8 mesecev (ponekod) zimskega spanca (zaradi pomanjkanja hrane) na račun rezerv v repu preživijo.
Ima kratke okončine.

d) ALLOCEBUS TRICHOTIS - UHATI MAKI (HAIRYEARED)
Ima kosmata ušesa.
Ni izumrl, ker so ga našli (3 kolonije).
Študirali so ga po muzejskih zbirkah.
Ima drugačno zgradbo ušesa.

e) PHANER FURCIFER - VALUVI
Ob očeh ima kolobarje, ki gresta od vsakega očesa v enotno črto.
Prilagodil se je na izkoriščanje drevesnih smol ima debela, velika stopala in dlani, prsti so široki z razširjenimi blazinicami, nohti so oblikovani v kremplje, da se primejo debla.
Ima posebno prirejen jeziček, zobje so prilagojeni na strganje lubja.

Makiji so se na Madag. razširili na različne ekološke niše. Vsi so nočno aktivne živali. Večje število mladičev, nekateri zimsko spanje.

DOKAZI IN RAZLAGE O EVOLUCIJI ČLOVEKA

Kako so se razvijali?
Člov. predniki so bili mešanica med člov. podobnim opicam in človekom. skozi evolucijo se je spreminajl (drža, hoja,...).

FOSILI, ki pričajo o tem:
Linija razvoja, ki gre v smeri proti človeku se je odcepila v smer člov. podobnim opicam (6-8 milijonov let nazaj).
Do tega je prišlo v Afriki z nastankom tektonskega jarka sprememba v klimi (to je bil verjetno najpomembnejši dejavnik, da je prišlo do odcepitve):
* V del (V od jarka) postane bolj suha pokrajina (savana, odpr ta); tu so našli veliko fosilov, ki pričajo o nastanku človeka.
* Z del ostala gozdnata pokrajina člov. podobne opice (gorile, šimpanzi, orangutani, v Indoneziji giboni).

NAJZGODNEJŠI DOKAZI

1. KENIJA (Lothagam Hill); mandible fragment;

-	5,5-6 milijonov let;
-	spodnja čeljust,

2. TABARIN (Kenija); mandible fragment;

-	5 milijonov let;
-	spodnja čeljust;

Spodnja čeljust je ozka, ki ni močna; krone so obrabljene; ta se razlikuje od poznejših najdb avstralopiteka; podobna naj bi bila Avstral. afarensis.

Za obe najdbi je značilno: čeljust: haminidna skupina; razmeroma nežno zgrajena zob niso uporabljali za meljenje hrane.

* ARAMIS MIDDLE AWASH, Etiopija;	teeth, jaws, cranial frags and partial skeleton of
	Ardipithecus (ramidus = korenina);
	4,4 milijonov let;

-	Takrat je bila pokrajina pokrita z drevesi. Roke prilagojene drevesnemu življenju.
-	Del čeljusti z zobmi (zelo primitivni, podobni kot samica šimpanza), roka (skelet od glave navzdol je že znan).
-	Štrleči podočniki, ozki molarji, s tanko sklenino hranijo se s sadjem (manjši široki prednji zobje); sklenina je pri podočnikih drugače obrabljena kot pri človeku krožno žvečenje.
-	Baza lobanje je zakrivljena pokončna drža;
-	roka ne kaže nobenih znakov, da bi hodil kot človeku podobne opice.
-	Ni imel razvitih podočnikov.
-	Razvite mišice tiste, ki sodelujejo pri plezanju na drevesu; ali je hodil po tleh, se še ne ve; kakšen način gibanje je imel, si antropologi še ne upajo trditi!
-	Luknja, kjer je pritrjena hrbtenica, kaže, da je imel pokončno držo.
-	Ker je imel veliko razlik od avstralopiteka, so ga uvrstili v posebno skupino.

* KANAPOI AND ALLIA BAY (Kenya);	teeth, jaws and posteranials of
	Australopithecus anamensis;
	3,9-4,1 milijonov let;

-	čeljust (zg. in spodnja) kaže, da so zobje malo večji od prejšnjih (ampak so še vedno primitivni).
-	Podočniki so razmeroma še veliki, močna korenina, sklenina debelejša. Lični zobje so večji, širši.
-	Spodnja čeljust je "padajoča"; zgornja čeljust s kaninom - razmeroma velik, močna korenina (navpično navzgor; pravokotno - šimpanzi, poševno).
-	Golenica (sp. in zgornji del, srednji manjka); na osnovi le-te so zaključili, da je hodil po dveh nogah, ker ima razširjen gleženjski sklep.
-	Del nadlahtnice (komolec) širok sklep (komolec) prilagodljivost na obešanje, plezanje po drevesu.
-	Če je hodil po tleh najstarejši dokaz hoje po dveh nogah (bipedalna hoja).
-	Živel je v bolj suhi pokrajini.

* LAETOLI, Tanzania;	teeth & jaw fragments of A. afarensis.; zobje, čeljusti; 3,6 milijonov let;
* KORO TORO, Chad; favna, flora enaka kot v Etiopiji; podoben A. afarensis	mandible fragment of A. bahrelghazali; ? 3+ milijonov let;
Premolar ima 3 korenine (kar ni običajno); sklenina je tanka.
* HADAR & MIDDLE AWASH, ETHIOPIA; našli prek 300 osebkov (niso popolni)	many cranial and posteranial remanis of a. afarensis: 3,2-3,5 milijonov let:

-	Iz fragmentov so sestavili lobanjo (manjkajoče so dodali). Spominja na lobanjo šimpanza.
-	Možganski del ni velik (400 cm3). Lobanjski svod je ploščat, čelo je potegnjeno nazaj.
-	Obrazni del je prognaten (sega nazaj).
-	Lične kosti so široke, vendar niso močno zgrajene, so relativno kratke.
-	Sprednji zobje so še vedno veliki; lični zobje so široki in veliki; podočniki so precej neizraziti (pri ženskah, pri moških še štrlijo).
-	Sprednji del je konkaven (izrazit).
-	Zobni lok je v obliki parabole.
-	Nadočesni loki so izraziti.
-	Oba molarja segata bolj na vznoter.
-	Osebki so krožno žvečili (to kaže obraba zob).
-	Sprednji zobje široki hranili so se s plodovi. Lični zobje rahlo navznoter.
-	Oblika mišic na obrazu senčna mišica (žvekalna) - majhna niso veliko žvečili.          vlakna potekajo poševno navzdol (kot pri člov. podobnim opicam)
-	S sprednjimi zobmi so grizli plodove. Trde hrane niso mogli gristi.
-	Sagetalni greben (na vrhu glave) - da so žvekalne mišice razvile močnejšo silo.
-	Teža telesa manjše zatilnčnice (glava je sama pokonci na hrbtenici). Ni je bilo treba držati pokonci.

3,6 milijonov let odtisi stopal ohranili so se, ker so bili v vulkanskem prahu tik po deževju (blato). Odtisi so presenetljivo "moderni" (kažejo, da je osebek res hodil po dveh nogah); stopinje najmanj dveh osebkov. Palec ne odstopa od ostalih prstov. Malo odstopa, toliko kot pri ljudstvih, ki stalno hodijo bosi.
   

LUCY:

-	Najbolj poznani fosili skelet (okoli 40% ohranjenega).
-	verjetno je bila ženska: Lucy
-	dokazi bipedalna hoja; ni rečeno, da je hodila enako kot mi.
-	Kombinacija: guganja, plezanja po drevesih; hija po nogah.
-	ima ledveno krivino hrbtenice pokončna drža.
-	imela je malo več kot 1 m (odrasla).
-	koleno verjetno ni bilo popolnoma iztegnjeno.
-	prsni koš: še stožčaste oblike (ne sodčaste oblike); ramena relativno široka; roke razmeroma dolge (razmerje med dolžino rok in nog je različno kot pri človeku).
-	medenica: Lucy je hodila pokonci; koljčnica je krajša, širša; črevesni del koljčnice ni toliko obrnjen naprej (spredaj) kot pri človeku; široki boki.
-	čelo potegnjeno nazaj;
-	lične kosti nežne; močni nadočesni boki; zgornja čeljust je konveksna;
-	če je imela otroke, so bili manjši kot mladiči šimpanzev;
-	možgani so bili manjši, zato je morala biti rast le-teh hitrejša.
-	stegnenica: dolg vrat, majhna glavica;
-	golenica: sklep v golenici 8kolenu) kaže na bipedalno hojo;
-	hoja: imela je večji nagib, porabila je več energije pri hoji.
-	nadlahtnica (kratka), podlahtnica (daljša) dolge roke na drevesu, obešanje;
-	sklep v komolcu širok, prilagojen življenju na drevesu.
-	izrazit spolni dimorfizem;
-	razmerje končin = idealno za plezanje;
-	pri nobenem fosilu niso našli znake, da bi A. afarensis hodil po členkih šele pri člov. podobnim opicam.
-	ostanki dlančnih kosti (dlan) podobnost človeku    * dolg palec s palcem se lahko dotakne drugih prstov    * rotacija palcev + kazalcev - dobra    * prstanec rotacija slaba
-	roka ni bila še tako dobro razvita, gibčna; niso mogli izdelovati orodij (ni rečeno, da še niso uporabljali orodij; verjetno niso bila orodja predelana). 2,5 milijonov - najstarejše orodje.

Hadar: ogromno najdb lahko so ugotavljali, kako so se razvijali po starosti (otrok odrasel); verjetno je prišlo do naravne katastrofe.

FILM: "LUCY" (Hadar, Etiopija)
ape - človeku podobne opice,
   1/2 ape, 1/2 human;

Umrla je naravne smrti (telo se je ohranilo v jezeru) sedimenti so pokrili kosti; minerali so kalcij v kosteh spremenili.
Raziskovalci le hodijo in gledajo po tleh, kaj bodo našli.
Hadar je bil pred milijoni let vlažen, gozden.

* šimpanz: mnogo podobnosti s človekom: so socialni, uporabljajo orodje; možgani so 3-krat manjši kot pri človeku.

-	Če hočejo vedeti, koliko so stare najdene kosti (1973), morajo ugotoviti, koliko je star vulkanski pepel (kristali). Kost je stara vsaj toliko kot pepel.
-	1974 - našli Lucy;
-	Revolucionarna ideja: opica, ki stoji pokonci; pokončna drža in šele potem pokončna hoja (gibanje).
-	Lucy: prej so hodili pokonci, kot pa bili pametni.

Zakaj je bila hoja pokonci bolj pomembna kot pamet?
Klima se je spreminajla manj gozda (manj dežja), več suše, Lucy je roke uporabljala le še za nošenje sadežev. rok ni več rabila za plezanje po drevesih, ker je bilo le-teh vse manj.
Moški so bili pribl. 2-krat večji, širši od samic (tudi pri gorilah je enako).
Zadnji zobje pri moških (in ženskah) kažejo na to, da se jim ni bilo treba boriti za ženske verjetno so živeli v parih.

Avtor: svarog