KAZALO:
1. Izobraževanje mladine
2. Vloga šole v družbi
3. Šola kot ideološki aparat države
4. Družbena (ne)enakost
5. Šola in starši
6. Summari v slovenščini
7. Summari v angleščini
8. Literatura

1. IZOBRAŽEVANJE MLADINE

Mladost kot prehodno obdobje k odraslosti se v modernih družbah pojavi kot institucija uvajanja v odraslo družbo. Proces integracije je tudi proces socialne selekcije za posamezne družbene položaje. Te selekcije predvsem izvajajo izobraževalni in vzgojni procesi ter stopnja uspešnosti posameznika.

Še nikoli v človeški zgodovini ni zajelo izobraževanje takšnih množic ljudi kot danes - postalo je vsakdanje. Med okoliščinami, ki so vplivale na razvoj množičnega šolstva, je potrebno omeniti proces industrializacije, urbanizacije, demokratizacije in oblikovanja nacionalnih držav. Poleg tega pa tudi praktična potreba po diplomah, ki v sodobni družbi omogočajo napredovanje ter ugodno in dobro plačano zaposlitev. Obseg dela se bo zmanjšal, torej se bo nadaljevala kriza zaposlitve oz. brezposelnosti. Prva značilnost v teh razmerah je in bo pritisk na mlade, da si pridobijo čim več in čim višjo izobrazbo, visoko kulturno raven s priznanji in spričevali.

2. VLOGA ŠOLE V DRUŽBI

S funkcionalističnega vidika je šola pomembna za razvijanje in ohranjanje družbe in sicer:

- kot element v procesu socialne interakcije
- kot dejavnik socializacije
- šola omogoča razporejanje posameznikov v skladu s sposobnostmi

Poglavitna funkcija šole naj bi zato bila predvsem prenos družbenih norm in vrednot. Na ta način vzpostavlja šola most med posameznikom in družbo.
Šola (vrtec) je prva družbena urganizacija v katero vstopa posameznik. Tu so odnosi povsem drugačni kot v družini. Odnosi v šoli so formalizirani, sodelovanje med posamezniki pa pogojeno s skupnim, v naprej opredeljenim ciljem.
Šola predstavlja model družbenega sistema, kjer učenci neposredno spoznavajo oblike in načine delovanja družbe. Ta izkušnja ga pripravlja na načine sodelovanja z drugimi ljudmi. Otroke in mlade družba sili, da že zgodaj odločajo o svojem življenju, da sprejemajo daljnosežne življenske odločitve npr. o izobraževalnih poteh. Individualizacija življenja sooča mlade z večjimi tveganji. Mladi se že zgodaj pripravljajo, da s strategijami ťvijuganjaŤ že v naprej omilijo svoje probleme. Takšni problemi in neuspehi npr. prekinitev šolanja, danes niso tako usodni, ker družba ponuja možnost ťponovnega vzponaŤ, saj je njej v interes, da čim več sposobnih mladih doseže ustrezen socialni in delovni položaj. Dosežki posameznika v šoli se primerjajo z drugimi in s povprečjem, ki se uveljavlja kot standard. Razlike v rezultatih pa naj bi odražale različne sposobnosti učencev. Šola tako omogoča, da se posamezniki z nadpovprečnimi sposobnostmi pripravijo za zahtevnejše družbene položaje. Šola naj bi bila neke vrste mehanizem, ki omogoča razporejanje najbolj talentiranih posameznikov na družbeno najpomembnejše položaje. (MOORE)
Poleg tega je šola tudi nekakšna pripravljalnica za delo. Urila naj bi znanje, veščine in vrednote, potrebne za delovno usposobljenost. Ekonomska funkcija šole naj bi bila posebej pomembna v obdobju, ko delovni proces zahteva visoko usposobljeno delovno silo.

3. ŠOLA KOT IDEOLOŠKI APARAT DRŽAVE

Delovanje šolskega sistema zagotavlja država. Torej ja dejanska vloga šole prdvsem ohranjanje obstoječih družbeni odnosov. Oblikuje se ideologija, ki nadrejene prepriča, da si tak položaj ťzaslužijoŤ, podrejena pa, da je njihov položaj povsem sprejemljiv. Šola tako predstavlja ideološki aparat države in je zato za obstoj vsake družbe zelo pomembna.
Pomembno je kdo izvaja selekcijo znanj, ki naj bi jih pridodili v šoli. Vsebine namreč niso nevtralne in vsem enako dostopne. Šola pa ni le prenašalka znanj. Na določen način se v šoli uresničujejo družbene norme, razmerja med državo in šolo. Torej pomemben je tudi prenos znanja; kakšen je hišni red, obredi, praznovanja, kaj je dovoljeno in kaj ne. Poznamo dva vidika šolskega življenja.

KURIKULUM, ki zajema celoto postopkov, vsebin, ki jih vklučuje šolsko delo. Le ti so jasno in neposredno izraženi.

PRIKRIT KURIKULUM, ki pa pomeni celoten kompleks uveljavljanja določenih vrednot, norm, obnašanj, ki sicer niso neposredno predpisana.

4. DRUŽBENA (NE)ENAKOST

Šola ima pomembno vlogo pri razporejanju ljudi na različne družbene položaje. Družben položaj posameznika naj bi bil predvsem odvisen od njegovih sposobnosti, inteligentnosti. Šola bi tako z uveljavitvijo enakih kriterijev za napredovanje in množičnim, brezplačnim šolanjem, izenačila možnosti za doseganje pomembnih družbenih položajev. S tem bi se zmanjšala družbena neenakost, predvsem pa bi bile družbene vloge ťpravičnoŤ razdeljene. Vendar se ta pričakovanja niso uresničila. Šola je del družbe in zato se v šoli reproducirajo podobni odnosi, ki veljajo v širši družbi. Na šolski uspeh vpliva pripadnost določenemu sloju, etična pripadnost in razlika med spoloma.
Na šolski uspeh in dolžino šolanja bistveno vplivajo tudi vrednote okolja. Uspešnost v šoli je odvisna celo od subkulturnih razlik med posameznimi sloji. Poleg tega je neposredno povezan z uspešnostjo v šoli tudi način izražanja.
Šolskega uspeha pa ni mogoče povezati le z pripadnostjo družbeni skupini. Nanj vplivajo tudi osebne lastnosti posameznika, njegova osebna zavest, pa tudi odnosi v šoli sami. Opozoriti pa je treba tudi na odnos med učiteljem in učencem.

5. ŠOLA IN STARŠI

Povezave med starši in otroci ostajajo zelo prožne tako, da mladi izkoriščajo pomoč staršev le tedaj, ko se znajdejo v psiholoških ali ekonomskih stiskah. Starši, ki lahko kot svetovalci svojih otrok delujejo velikokrat le od zunaj in od daleč, bodo zato prisiljeni svojim otrokom dopustiti samodejavnost in jih voditi ťle na dolgi rokŤ. V prihodnje se bodo bolj posvečali osebnosti posameznega otroka in njegovim sposobnostim učenja, kot poskusom, da bi otroka vključili v socialno okolje družine.
Raziskave kažejo na vedno večji pomen individualnih poti v odraslost, hkrati pa tudi vnovično odkrivanje družine, kar lahko pomeni:

- da je družina najbolj fleksibilna institucija, ki se ji je uspelo prilagoditi sodobnim težnjam po individualizaciji in kot taka    skupnost deluje vzpodbudno
- da družina deluje kot neka terapevtska skupnost, ki blaži strese in konflikte iz drugih okolij

Dejavniki družinske vzgoje, ki spodbujajo ustvarjalnost, so način materine in očetove vzgoje, socialno-ekonomski status družina in uspeh v šoli. Skrbni in delavni starši, ki so dosegli višjo izobrazbo in zaželjen poklic z vzorom vzpodbujajo ambicije v otroku, ga razumejo in omogočajo uspeh v šoli. Starši kot vzorniki v prvih letih življenja dajejo otroku izraze in dejanja vrednot, ki jih sami cenijo in tako v njega zapišejo motive in cilje življenske usmerjenosti, kar je osnova za kasnejše zaupanje v vrednote šole, družbe, sveta. Preplašeni, nezadovoljni, neuspešni starši vzgajajo preplašene kimavce, ki hitro obupajo, večne nezadovoljneže, ki se neprestano protivijo ali se umikajo življenskim resnicam. Izkazalo se je, da imajo dijakinje do profesorjev v šoli podoben odnos kot do očeta in matere; če zaupajo staršem, prej zaupajo tudi učiteljem.

Šolski uspeh je kot vrednota implicitno vključena v socialno-ekonomski status družine. Starši, ki sami vrednotijo znanje, delo, uspeh, nehote dajejo vzor že od malega, omogočajo prizadevanje za šolo, otroka usmerjajo v učenje. Naša šola je očitno prikrojena višjim sposobnostim učencev. Učitelj pričakuje, da so otroci iz družin z višjo izobrazbo staršev bolj sposobni, bodo bolj uspešni in motivirani.

6. SUMMARI

Izobraževanje je postalo množično, kar je posledica kvalitetnih sprememb, pogoj za opravljanje poklica in dvig družbenega statusa. Poglavitna funkcija šole naj bi bila prenos družbenih norm in vrednot. Na ta način vzpostavlja šola most med posameznikom in družbo. Delovanje šolskega sistema zagotavlja država. Torej je dejanska vloga šole ohranjanje obstoječih družbenih odnosov.
Šola ima pomembno vlogo pri razporejanju ljudi na različne družbene polžaje. Na to vpliva posameznikova sposobnost, inteligentnost, pa tudi pripadnost določenemu sloju, etična pripadnost in razlika med spoloma.
Družina ima sicer velik vpliv, vendar otroku pomaga bolj z moralne poti.

7. SUMMARY

Education has become mass which is consequence of quality changes, condirion to attending profession and rise of social statue.
The main functino of school should be a transport of social norms and values. In this way restor the school a bridge between individuel and sociaety. The work of the school sistem is assured by the state. So, the real part is to preserve existing social relationships.
The school has a very important part by ordering peoples on different social positions. A big influences are individual*s capabilities, inteligence and to belong to appointed class, teh ethical sharing and a difference between teh sexes.
Teh family has a big influance but it helps child more with moral support.

8. LITERATURA

1. Dr. KREN TILKA, Ideali maturantov, GZP Mariborski tisk, Maribor 1992

2. JAKELIĆ FRANE, Odgoj u obitelji i izbor zanimanja, Školska knjiga, Zagreb 1983

3. MAKAROVIČ JAN, Mladi iz preteklosti v prihodnost, DDU Univerzum, Ljubljana 1983

4. Otrok med domom in šolo; Vzgojna svetovalnica Maribor

5. ULE MARJANA MIHELJAK VLADO, Prihodnost mladine, DZS, Ljubljana 1995

6. Sociologija, Gradivo za srednje šole, Zavod RS za šolstvo in šport, Ljubljana 1994

Avtor: Marko Kovačič