SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU
SOCIOLOGIJA MLADINE
ŠTUDIJSKO LETO 1996/97
Klavdija ŠIPUŠ in Petra DIVJAK
POSKUSI DEFINIRANJA GRAFITOV
Kaj grafit sploh je? Če na kratko pogledamo v slovenske slovarje, vidimo, da se nihče od le-teh ne približa vsaj najbolj enostavni definiciji grafita.
V Slovenskem etimološkem slovarju nahajamo pod pojmom grafit "napis na steni". Prevzeto iz it. graffiti v enakem pomenu, od koder je beseda prešla tudi v druge jezike, nem. Graffiti, frc. graffiti, izpeljanke iz graffio "praska", graffiare "praskati", v lat. graphiare, kar je izpeljanka iz lat. graphium "pisalo", to pa je izposojeno iz gr. grapheion v enakem pomenu, izpeljanke iz glagola grapho (pišem,rišem,vržem,vklešem). (SNOJ. M , 1997 : str. 154)
Verbinc navaja pod pojmom grafit le "mehka ogljikova rudnina kovinskega sijaja ; največ za svinčnike" (VERBINC , 1991 : str. 245) , pod pojmom graffito pa najdemo, da gre pri tem za "it. napis ali risba, vrezana v kamen". (VERBINC, 1991 : str. 245), po sgraffitom pa se skriva pomen, da gre za "način slikanja na steno", (VERBINC , 1991 : str. 648). Podoben primer zasledimo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, kjer pod pojmom grafit zasledimo, da gre prav tako za "mehko rudnino temno sive barve, kovinskega sijaja..." (SSKJ , 1994 : str. 256). Za razliko od Verbinčevega Slovarja tujk pa v SSKJ sploh ni omenjenega pojma graffito. Pod sgraffitom pa lahko zasledimo, da je to "umetniška slikarska tehnika, pri kateri nastane podoba z izpraskanjem ene ali več plasti raznobarvnih ometov". (SSKJ , 1994 : str. 1215)
To so le nekateri primeri, s pomočjo katerih so, ali pa tudi ne, poskušali razjasniti sam pojem grafita.
Johannes Stahl pravi: "grafiti - že od nekdaj so ta pojem brezuspešno poskušali definirati, preveč različnega se pod njim razume". (LALIĆ; , 1991 : str. 29)
Glede na to, do danes ni širše sprejete celovite definicije tega pojma.
V nekaterih definicijah se poudarja forma in način izvajanja teh napisov in slikarij.Tako Renate Weumann določa grafit kot "slikane tvorbe..., jezikovne znake, simbolne eksperimente z abecedo, v formi vrezovanja in pisanja po zidu". (LALIČ , 1991 : str. 29)
Njena definicija je izpostavljena kritiki glede razumevanja forme in napisov s katerimi pa ne prikazuje pomembnih vsebinskih značilnosti tega medija.
Posamezne definicije ta problem razumejo kot določeno obliko "prekoračitve prepovedi". (LALIĆ; , 1991 : str. 25)
Dario Gamboni ocenjuje, da so "ključni elementi grafitov nezakonitost in nepravilnost" in da so le- ti "v spopadu s cenzuro...". (LALIĆ , 1991 : str. 25)
Milan Vlajšić definira grafit kot "obliko neinstitucionalnega likovnega izraza katerega se poslužujejo mladi družbene marginale na javnih objektih širom zemeljske oble". (LALIĆ , 1991 : str. 30)
Nadalje, pogosto se pojavljata nasprotna si pola določanja definicije grafitov glede na to ali je grafit fenomen kot oblika vandalizma ali nasprotno, drugi ga tretirajo kot umetniško izražanje.Kako pa razjasniti dilemo ali je grafit, na primer v centru mesta izraz vandalizma mladih ali le poskus le-teh , da bi svoje občutke izrazili le na takšen način ? Pisci knjige Grafiti i subkultura smatrajo, da je možno grafite glede na določene okoliščine tretirati kot eno (obliko umetniškega izražanja), kot drugo (vandalizem) in kot tretje.
Eden od najpogostejših pristopov k definiranju grafitov je tisti, v katerem se ta pojem definira kot oblika javnega komuniciranja, katerega pa v glavnem uporabljajo tisti ljudje, ki se soočajo s komunikacijskim deficitom.
Nenazadnje, grafiti se pogosto definirajo kot specifična oblika človeškega izražanja.Pisanje grafitov je značilno za ulico-urbani prostor, ki privablja ljudi, večinoma pa mlade, da ga s poslikavanjem in pisanjem po zidu poskušajo narediti bližnjega sebi in svojim enakomišljencem.S tem se izraža določena identiteta, ki pa je v glavnem predvsem drugačna od tiste, ki prevladuje v širšem družbenem okolju.
Ali, kakor pravi Gregor Tomc : "Grafiti predstavljajo spontano obliko komuniciranja (v pisni obliki ali risbi), največkrat na zidovih, lahko pa tudi na drugih javnih mestih.Omejeni so v glavnem na urbana okolja in predstavljajo izrazno sredstvo tistih, ki drugih kanalov sporočanja iz kakršnihkoli razlogov nočejo ali ne morejo uporabljati. (TOMC , Delo , št. 28 , 1996)
Poskus, da se grafit precizno določi, kot pojav različen od drugih, je obremenjen s številnimi problemi oziroma težavami.Pri tem pa je potrebno, prvič, nujno razrešiti dilemo glede tega, ali med grafite spadajo vsi napisi, ne glede na to kje so pisani, ali samo nekateri od teh napisov.
Izhajava iz razumevanja, da so grafiti samo tisti napisi, ki so predstavljeni na javnih prostorih, to je na tistih, ki po svoji lokaciji opozarjajo na širše komuniciranje, oziroma napisov v privatnih hišah in stanovanjih ne prištevamo v vrsto grafitov, za razliko od sporočil in slikarij na zidovih javnih stranišč in mestnih prostorov.
Glede druge težavnosti pa lahko povemo, da se pod grafiti običajno razumejo tisti napisi in slikarije s pomočjo katerih se komunikacija razvija na neformalen in neinstitucionaliziran način.če povemo drugače, s strani mestnih oblasti dovoljeno slikanje in pisanje po zidovih in drugih prostorih naj ne bi spadalo v kategorije grafitov.če pa se pojavlja pisanje raznih napisov brez dovolitve oblasti, oziroma se organizira preko določene organizacije pa ima naravo grafitiranja.
Neformalnost in neinstitucionalnost je možno prepoznati po tem, ali se s pisanjem grafitov po javnih in drugih prostorih kršijo zakonske norme ali ne.
Pojavljajo pa se tudi različna mnenja.Tako na primer profesor slovenščine na poljanski gimnaziji pravi, da "s pojmom grafit lahko označimo tiste napise, ki so na nek način estetski, duhoviti, presenečajo s podlago in z mesti, na katerih se pojavijo.So anonimni in ilegalni... Grafiti so oblika protesta, lahko so spontani ali organizirani....". (MERLJAK , 1995 : str. 16)
Avtorji knjige Grafiti i subkultura navajajo nekatere determinirajoče elemente, katere bi morala vsebovati celovita definicija pojma grafita, vendar v kontekstu empiričnega raziskovanja tega fenomena :
- tehnika ustvarjanja grafita
- lokacija na kateri se piše, zidovi in drugi javni prostori
- različnost izraznih pomenov grafitov
- neformalnost in neistitucionalnost kot komunikativni aspekti grafitov
- interakcija med uporabniki grafitnega komuniciranja
(LALIĆ , 1991 : str. 35)
KAJ PRAVI ZGODOVINA
Vse do 2. polovice 20. stoletja znanstvena misel v svetu ni posvetila večje pozornosti proučevanju fenomena grafitov. Dela s tematiko grafitov so se pojavljala posamično.
Šele v 60-ih letih, s širjenjem popularnosti grafitov, se začenjajo sistematičneje oblikovati teorije o pisanju in risanju po zidovih in drugih prostorih.Tako je Robert Reisner leta 1974 v Londonu objavil delo Graffiti, two thousand years of wall writing, kar je sprožilo velik interes znanstvene in druge javnosti.
Najstarejše ohranjene slikarije na zidovih so najdene v Franciji, v jami Lascaux in Španiji v Altamiri, ki izhajajo iz mlajše kamene dobe.Na stenah so predstavljene predvsem teme lova, živali, magične prakse in podobno.
Čeprav natančno ne vemo, kaj so z risbami živali želeli povedati, pa so slikarije nedvomno nosile neko sporočilo.
Podobno slikarije ameriških Indijancev, datirane okoli 10 000 let pred našim štetjem predstavljajo simbole plemen, slike lovov, iniciacije in druge rituale.
V Egiptu so pripadniki ozkega kroga elite, predvsem duhovništvo, s hieroglifi risali razne figure ljudi, živali, predmete katere so takrat uporabljali.Prav zato, ker je bilo v tem času pisanje privilegij duhovnikov in višjih slojev, ne povedo prav ničesar o občutkih navadnega človeka, o suženjstvu, postavljanju piramid.
Novo obdobje stenskih slikarij in pisarij se je začelo z antiko.V antičnih mestih, kot so bila Atene, Pompeji so nastali prvi napisi na zidovih mestnih stavb.Znano nam je, da so bili Rimljani pravi grafitomani, in tako lahko v Pompejih zasledimo najrazličnejše zvrsti grafitov, od političnih do erotičnih ter humorističnih.
Na začetku neke mestne ulice so odkrili napisa:
TUKAJ SEM NAŠEL ŠTEVILNE DAME, KI SE RADE LJUBIJO
OČE COLEPIUS LJUBI DAME TJA, KJER NE BI SMEL.
S pojavom krščanstva prihaja do pogostejšega pisanja grafitov.Najdeni so različni krščanski napisi in slikarije s karakteristično versko vsebino.Najbolj karakteristični so locirani v rimskih katakombah.Grafiti se nanašajo na teme boga in vere, poveličevanja raznih kultov svetnikov in mučenikov.... Vrezovala so se imena pokojnikov, krščanski simboli (kristusov monogram, jagnje, sidro, riba,...).
V srednjem veku so se grafiti v glavnem pisali v cerkvah in samostanih kot stikališčih kulture in družbenega življenja.
Robert Reisner je analiziral vsebino grafitov v Angliji v obdobju od 12. do 16. stoletja. Napisi iz te dobe se tičejo predvsem smrti (SMRT JE KOT SENCA KATERA VEDNO SLEDI TELO) in raznih epidemij, predvsem kuge. Na zidovih so pogosta tudi sporočila o romantičnem razumevanju viteštva, o križarskih in drugih vojnah.
Po oceni Reisnerja je bilo 18. stoletje "zlata doba angleških grafitov". Za razliko od napisov iz prejšnjih stoletij, katere so v glavnem pisali pripadniki višjih razredov, avtorji teh grafitov izhajajo iz drugih družbenih slojev.Prisotne so tudi literarne teme, predvsem verzi Shakespear- ja, Donne- ja, Blake- ja ....
V tem stoletju so se pisali grafiti tudi v Novem svetu.Osvajalci Amerike so zapisovali novo osvojene teritorije in poveličevali svoja doživetja.Poznan je grafit, katerega je v 19. stoletju napisal Daniel Boon :
KILLED A.BAR
IN THE
YEAR 1760
V srednji Evropi v 19. in začetku 20. stoletja,
so registrirani številni grafiti iz Leipziga, Dunaja, Kopenhagna,
Berlina, Zuricha.V glavnem so se pisali po javnih straniščih.
Luedecke je leta 1907 objavil študijo o
grafitih s srednjeevropskega področja, v katerem razlikuje
dva tipa straniščnih grafitov : literarne, katere
pišejo izobraženi ljudje, ter tiste, katere piše
tako imenovan navaden svet.Običajno se pojavljajo vsebine
seksa, politike pa tudi socialna sporočila :
REVNI ŠČIJEJO DRUG NA DRUGE
(WC v Berlinu , 1910)
Wiliam McLean je preučeval grafite v Franciji v začetku 20. stoletja.V svoji knjigi opisuje, da je v tistem času večina grafitomanov v glavnem pripadala sloju delavcev in belim ovratnikom.Večji del grafitov, ki jih je popisal se nanaša na slikanje spolnih organov, nagih teles in na pisanje analognih pojmov in sporočil.Po njegovi oceni erotične grafite pišejo moški. Zelo razširjena je predpostavka, da je nekatere od pariških grafitov v začetku 20. stoletja naslikal sam Pablo Picasso.Picasso je o grafitih dejal : "Kakšno življenje ... ti grafiti imajo.Zid je nekaj prelepega... ko sem bil mlad sem prav tako reproduciral takšne slike".
V 1. polovici 20. stoletja pa se grafiti niso pisali samo po Evropi, temveč tudi po Iranu, Jordaniji, Siriji, Iraku... Henry Field je leta 1925 izvedel raziskavo na potovanju skozi te dežele in ugotovil, da ti grafiti v glavnem služijo za označevanje teritorijev, klanov in označevanje lastništva nad objekti in predmeti.
Ameriški znanstvenik Allen Walker Read je leta 1935 objavil prvo temeljito študijo o grafitih v svetu.Svoja raziskovanja je usmeril predvsem na grafite v javnih straniščih v času svojega potovanja skozi Kanado in zahodne države ZDA.Ugotovil je, da se večina teh napisov nanaša na seks, ne glede na to ali je homoseksualni, heteroseksualni, analni, vaginalni ali oralni.
S sredino 20. stoletja se grafiti, do tedaj pisani v glavnem po javnih straniščih, začenjajo vse pogosteje pojavljati tudi na uličnih zidovih.Predvsem gre za vsebinsko izražanje občutkov politničnih situacij, na primer vladavina nacistov v Nemčiji.
S postavitvijo Berlinskega zidu leta 1961 so avtorji grafitov dobili odličen prostor za ponazarjanje svojih sporočil.Kot simbol ideoloških in političnih delitev v tedanji Nemčiji je bil vse do njegovega rušenja 1990 v žariščni točki medijev.Najpogosteje pojavljajoči se grafiti so bili posvečeni politiki.
Ena od posledic burnih dogodkov leta 1968 je bilo razvidno povečanje popularnosti grafitov.Pisanje po zidovih je postalo najbolj avtentičen medij specifične mladinske kontrakulture.
Na zidovih Pariza, Barkleya, Berlina in drugih središč študentskega upora dominirajo predvsem politične parole levice :
"BODIMO REALNI, IŠČIMO NEMOGOČE!"
V začetku 70-ih let so posebno pozornost svetovne javnosti pritegnili slikovni grafiti v New Yorku.V New York Timesu je bila leta 1971 objavljena prva reportaža o njih.Avtorji teh grafitov so bili v glavnem črnci, ki so prvotno pisali in slikali po vlakih in hodnikih podzemne železnice, kasneje pa so svoje delovanje prenesli na zidove ulic, ter v druge javne prostore.
Nekateri izmed nadarjenih njujorških sprejerjev so postali pomembni umetniki, kateri prirejajo uspešne razstave, v Evropi je poznan primer švicarskega avtorja Haralda Waegelija, kateri je zaradi slikanja grafitov v Zurichu bil - v obdobju 1977-79 je v tem mestu kreiral med 400-600 grafitov - obsojen na devet mesecev zapora.
(SUB)KULTURA
Kakšen je splošen odnos grafitomanov do njihovih stvaritev, kažejo odgovori na vprašanja.
Z grafiti prikazujejo svojo osebno motivacijo, potrebe in tudi želje, ki jih skušajo zadovoljiti na poseben način.želijo, da bi v ljudeh vzbudili pozornost na določene stvari in povečali vpliv svoje skupine, znotraj te pa tudi svoj ugled.Grafitmani mislijo, da imajo pravico, da pišejo po zidovih, saj se drugače ne morejo izraziti.Stisko, ki jo doživljajo ob problemih prenesejo na zid.
Najbolj priljubljeni so spreji (avto-lak) in barve, predvsem črna, včasih pa tudi oglje, kreda, flomastri in kemični svinčniki, odvisno od podlage.
Najprimernejša je noč ali zgodnje jutro.Nekateri pišejo tudi podnevi, če jih skupina opozarja na morebitno nevarnost.Pojavljajo pa se tudi grafitmani, ki dobijo navdih šele po "tretjem litru".
Pristop je v veliki meri političen, vendar skoraj vedno humorističen.Ostali se vežejo na glasbo in skupinsko pripadnost.Izražajo pa tudi protest, na primer: Videč izbrisan grafit, je nek grafitman takoj napisal: SOVRAŽIM CENZURO.
Grafiti se nanašajo na aktualne politične dogodke, socialni položaj delavcev in na vodilne politike, pogosto pa tudi na skupine (Ramones,Sex pistols...).Včasih napišejo tudi čisto nesmiselne grafite, kot je : ŽIVEL ČEŠKI PUNK.
Nekateri se komaj preživljajo in zato nasprotujejo
vsem, ki so jih pripeljali v to situacijo.Pisanje zaradi nestrinjanja
z družbenimi normami je osnovna značilnost punkerjev,
saj ne razumejo, zakaj je alkohol dovoljen, droga, mamila pa ne.
Politično delovanje konec 20. stoletja, ki
dovoljuje vsiljene politične procese in obsoja ljudi zaradi
drugačnega političnega prepričanja, pa je
v zadnjem času postala prevladujoča tema.
Grafitmanova družba ima do njega pozitiven odnos in ga pri delu podpira, saj so grafiti pomemben del njihovega kroga.Ljudi, kot so oni, nihče ne vabi na sestanke, tribune in okrogle mize, na katerih se lahko javno reče kar si misli.Zato morajo pisati po zidovih, da bi ljudje vedeli, kaj mislijo.
Kljub temu, da vedno pazijo, da jih ne ujamejo na
delu, pa so mnogi izmed njih pogosto krivično preganjani
s strani oblasti.Veliko - krat jim grozijo starejši ljudje,
včasih tudi s smrtjo ali pa jih pokličejo na policijo,
kjer so izpostavljeni tudi fizičnim pritiskom.
Za številne subkulturne skupine mladih je pisanje
grafitov važen element k stilu obnašanja in s tem pisanjem
se kaže tudi vrednost skupine.
Albert K. Cohen loči štiri osnovne načine
nastajanja stilov v subkulturi : oblačila, glasba, rituali
in specifični besedni zaklad.Po tej klasifikaciji je mogoče
reči, da pisanje grafitov v podkulturnem stilu funkcionira
kot :
- način priseganja na glasbo, ki jo poslušajo pripadniki določenega stila in katera tudi bistveno vpliva na naravo tega stila
- sestavni del argoa (žargon)
- sestavni del rituala
Dve skrajnosti grafitov
Kakor se deli kultura na več skupin, lahko tudi grafite razdelimo na tiste, ki se jih tolerira in na tiste, ki se jih pleska.Do nedavnega pa je obstajala še skupina grafitov, ki se jih je pleskalo in knjižilo kot "napade na JLA".V skladu s tem lahko razdelimo mimoidoče na tiste, ki so proti grafitom in tiste, ki nimajo kaj proti njim.Vprašanje pa je, koliko bi jih ostalo med slednjimi, če bi se grafit znašel na steni njihove hiše.
V družbi sta se oblikovali dve skrajnosti.Pojavile so se pobude za zakonsko zaščito grafitov, hkrati pa si nekateri posamezniki prizadevajo, da bi nekatere arhitekturne objekte zgodovinske vrednosti zamenjali z duplikati in jih tako zavarovali pred uničenjem, ki ga prinašajo grafiti.
V zadnjem času se je pojavila nekoliko večja tolerantnost do določenih tipov grafitov, ki pa morajo biti v skladu s trenutno družbeno filozofijo.Ljudje tiho tolerirajo napise, ki jih ne motijo ali pa so jim celo všeč in jih sprejemajo kot napise na zidovih, če pa jim ti niso všeč ali če se jih celo bojijo, postanejo grafiti mazaške akcije.Tako postane "sprej enkrat tinta za pisanje, drugič pa tinta za svinjarije".če bi grafite priznali in uveljavili kot enakovreden medij sporočanja, bi bilo nujno oblikovati tudi zakonsko regulacijo grafitov.Prepoved pisanja grafitov pomeni z vidika sodobne civilizacije enako kot prepoved pisanja po papirju.Z zakonom o grafitih pa bi le-ti postali družbeno priznana oblika javnega občevanja, za katero bi veljala ista načela svobode govora kot za druge medije.Proti taki politiki grafitov bi najverjetneje prvi ugovarjali ekologi, drugi bi rekli, da časopisov ni potrebno širiti na zidove, tretji pa bi gotovo dejali, da bi grafiti tako izgubili mik prepovedanega in s tem prevratniški naboj.Pomembna pridobitev pa bi bila ta, da bi grafitom odvzeli travmatično razsežnost.
Travmatičnost na grafitih pa je, da ne moreš verjeti svojim očem in se moraš še enkrat vrniti tja, da bi se prepričal, da je grafit res tam.Travmatični so seveda
samo nekateri grafiti in če bi grafite uravnaval zakon, ne bi bilo nič več travmatičnih grafitov. Travmatični bi bili samo taki, ki bi bili proti zakonu.
Po mnenju predstavnikov druge skrajnosti pa je potrebno posvetit vso pozornost čiščenju grafitov.Razmišljanje kako pa jih dejansko odstraniti prepuščajo strokovnjakom.čiščenje je mogoče opraviti ročno, kar pa zahteva mnogo truda in je uporabno samo v izjemnih primerih.Pogosteje je uporabljena kemična metoda čiščenja, pri čemer pa kemikalije močno načnejo kamen.Nekatere grafite pa preprosto prepleskajo.
METODOLOGIJA
Osredotočile sva se predvsem na grafite, ki se pojavljajo na javnih mestih, v smislu njihove dostopnosti javnemu očesu - to predstavlja pomemben metodološki kriterij z obzirom na dejstvo, da je grafitno sporočilo podano širšemu družbenemu območju.
Grafiti se nahajajo predvsem v središču mest oziroma na prometnih lokacijah ; to je na javnih središčih (ulicah, raznih zbirališčih in stičiščih mladih, trgovinah...)
Torej osredotočile sva se na sam center mesta v Mariboru, pri čemer sva še posebej bile pozorne na zbirališča mladih na primer Pekarna.
Pri raziskovanju sva uporabile metodo terenskega dela.Pri kriteriju klasificiranja grafitov pa sva se oprle na Lalićevo klasifikacijo, ki je postavljena na osnovi vsebinskega določanja grafitnega izraza. Lalić loči petnajst vrst grafitov, poleg tega pa razlikuje še tri vrste osnovnih form prezentacije grafitnih izrazov.
Klasifikacija grafitov po Laliću :
- grafiti vezani na odnos do življenja (svetovninazori)
- glasbeni grafiti
- grafiti vezani na šolo
- grafiti vezani na alkohol in opojna sredstva
- grafiti vezani na skupino ali prijateljstvo
- grafiti vezani na ljubezen in seks
- grafiti vezani na nasilje
- humoristični grafiti
- motoristični (avtomobilistični) grafiti
- nacionalni grafiti
- politično - ideološki grafiti
- religiozni grafiti
- športno - navijaški grafiti
- teritorialni grafiti
- ostali grafiti
Razlikovanje treh vrst osnovnih form prezentacije grafitnih izrazov :
- simbolična forma
- slikovna forma
- tekstualna forma
Najina raziskava vključuje 174 grafitov, od katerih sva za klasifikacijo le-teh uporabili 153 grafitov.
GLASBENI GRAFITI
Glasba se pojavlja v subkulturnih skupinah, kot "sredstvo s katerim skupina definira sebe in istočasno predstavlja osnovo statusa pripadanja skupini". (FRITH , 1987 : str.27)
Grafiti z glasbenimi vsebinami lahko imajo v osnovi dvopomensko funkcijo.Z ene se z njimi izražajo določene strani sestavine ali glasbeni stili, z druge pa lahko predstavljajo medije za sestavo kolektivnega stila in identitete skupine.Glede na to, sva v najini raziskavi, kot posebno podskupino ločili grafite, kateri se nanašajo na različne stile, izvajalce, simbole...
Od 153-ih grafitov je kar 41 glasbenih, pri katerih sva ugotovile, da glede na zvrst in okus glasbe prevladuje : PUNK (12) , HARD CORE (8) , RAVE (6) , REGGIE (5) , RAP (4) , ROCK (3) in METAL (3).
Vendar pa je posamezne glasbene stile in njihove predstavnike mogoče interpretirati tudi kot simbolične elemente sistema vrednot, kar se lahko ilustrira tudi z grafiti, ki so kombinirani z različnimi simboli. Na primer:
GENERATION
WAKE UP !!
IT' S PARTY
(NO TIME)
Depeche mode
YO , YO , YO MTV RAPS Sex Pistols
THE BOMB
GRAFITI VEZANI NA LJUBEZEN IN SEKS
Eksplicitno javno govorjenje ali pisanje o seksu danes ni več senzacionalno in provokativno dejstvo. Seksualni simboli in opolzki izrazi med grafitomani se uporabljajo v funkciji zavestne provokacije vladajočih moralnih vrednot in norm.
Od 153 grafitov je 21 ljubezenskih.Številčno so prevladovali grafiti oziroma simboli, ki poskušajo prikazati zvezo istospolnih partnerjev oziroma homoseksualnih odnosov, kot na primer :
I' M GAY TOO !
MOŽ ME VARA Z DRUGO
JAZ PA NJEGA S TRETJO !
GRAFITI, KI SE NANAŠAJO NA ALKOHOL IN OPOJNA SREDSTVA
Prekomerno konzumiranje različnih vrst opijatov je sestavni del življenjskega stila in skupinskega rituala pripadnikov nekaterih mladinskih subkultur.Grafiti, ki govorijo o opojnih sredstvih, so v bistvu napisi, povezani z marihuano, saj se skoraj vsi nanašajo na to omamno rastlino.Takšnih grafitov je 19 in primeri, ki so tipični za to vrsto grafitov:
SMOKE OR DIE KEMIJA UBIJA
XTC
Just one fix ! CRACK!Members of energy drink !
WE JUNK PEOPLE GOT TO HAVE"ROKS" and "H" and "XTC" ---------- ALL GOOD STUF !
 |
 |
ŠPORTNI ALI NAVIJAŠKI GRAFITI
Med navijaškimi grafiti bi pričakovali predvsem tiste, ki so jih izpisali navijači mestnega kluba.
Večina grafitov v zvezi s športom se nanaša na navijanje kot specifično aktivnost, katera je z avtentičnim športom šele v posredni korelaciji.Pravzaprav ti napisi se pretežno pišejo iz pozicije navijačev, redkeje pa s pozicije športnikov in resničnih spoštovalcev športov.
Od 153 grafitov je bilo 8 športnih, na primer:
Senna je bil na speedu, zato je
pristal na zidu.
Torcida
HUMORISTIČNI GRAFITI
Grafite te vrste lahko ločimo v več skupin :
- katerih vsebina se nanaša na splošno poznane humoristične like (junaki risank...)
- katerih humoristične vsebine so subjektivno določene (nanaša se na osebnost grafitomana)
- s splošno humorističnimi vsebinami
Od 153 grafitov jih je bilo 13 s humoristično vsebino. Na primer:
HUGO MA VAS RAD !
Ana več ne raste ostala je mini !JE PEDER
DOPIS : HTV
GOSPOSKA MATER SI OZKA
THE PET SEMETERI
(MKC)
POLITIČNI IN NACIONALNI GRAFITI
"Široko gledano, se lahko vsak grafit določi kot politično dejstvo, z obzirom na to, da sam akt pisanja in slikanja po zidovih in drugih javnih prostorih predstavlja obliko nespoštovanja vladajočih družbenih norm, s tem pa tudi specifičen izraz uporniškega odnosa, do državnih organov, kateri so dolžni, da zagotovijo spoštovanje teh norm". (LALIĆ , 1991 : str. 115)
Politični grafiti tematizirajo države, politične stranke, ideologije politike, ter druge akterje te ključne družbene dejavnosti.
S pisanjem po zidovih se pogosto, na neortodoksen način, reagira na aktualne politične dogodke, predvsem pa na tiste, ki so pomembni za nadaljnji razvoj družbe.Grafitov te vrste je bilo od 153-ih kar 10.Primer :
KRETENOV, KI BODO ŠLI PRED ZID,
KO SE BO ZAČELA REVOLUCIJA
TITO KPY WE' LL BE BACK
JELINČIČ SNS
USTAŠI VEN !!!
ČEFUR, ČEFURJI RAUS !
AUSCHWITZ
ZAKLJUČEK
Grafiti so časovno in prostorsko določeni, to pomeni, da bi grafit iz kakega okolja in časa imel popolnoma drug pomen v drugem prostoru in času ali pa sploh ne bi nič pomenil.S tem problemom se srečujejo skoraj vsi raziskovalci.Grafiti so največkrat delo subkulturnih skupin oziroma njihovih članov, za katere je značilno, da imajo razvito svojo, zelo posebno obliko slenga.čeprav so namenjeni vsem mimoidočim, jih ljudje, ki skupini ne pripadajo, težko razumejo.Predvsem tisti grafiti, ki se nanašajo na manj znane glasbene skupine in druga subkulturna področja, so zaradi generacijskega prepada za starejše brez pomena.
Grafiti so izpostavljeni tudi stalnemu spreminjanju.Rado se namreč zgodi, da napisu ali sliki na javnem prostoru kak grafitoman doda še kakšno besedo ali simbol in original po njegovem mnenju izboljša.če je grafitoman za dodatek uporabil drugo tehniko in barve kot avtor prvotnega napisa, bo raziskovalec lahko ločil primarni grafit od dodatka.Ker pa so tekstovni in simbolni grafiti največkrat izpisani s črnim sprejem, je ločevanje originala od dodatka skoraj nemogoče.
UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI
BRATOŽ I. : Why write on wall ? - Because is there ! , v : Mentor št. 3-4,
Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Odbor za literarno javnost, Ljubljana, 1989
FRITH S. : Sociologija roka , Beograd , 1987
GAČNIK K. :Kramljanje o grafitih , destruktivni vandalizem ali nadgradnja urbanega prostora , Katedra št. 2 , Študentska zveza univerze v Mariboru , Maribor , 1991
HRASTAR M. : Piši, briši, riši, briši, piši ...., Delo, št. 276 , Ljubljana, 1992
HRASTAR M. : Grafiti so prvoten način izražanja umetnosti, subkulture, Delo, št. 187, Ljubljana, 1992
LALIĆ D. , LEBURIÆ A. , BULAT N. : Grafiti i subkultura, Zagreb, 1991
MERLJAK : Grafiti (1), "Dost mam" je že dolgo brez pravega naslednika, Delo št. 37 , Ljubljana, 1995
MERLJAK S. : Grafiti (2), Sitno vabljivi pobeljeni zidovi živih in mrtvih , Delo št. 38, Ljubljana, 1995
ŠMID M. , KREBEL N. : "če ne bi pisal grafitov, bi bil brezposeln" , Umetnost na zidu,Prepih , št. 4, Ravne na Koroškem, 1993
ŠMID M. , KREBEL N. : "če ne bi pisal grafitov, bi bil brezposeln", Umetnost na zidu, Prepih, št. 5, Ravne na Koroškem, 1993
ŠMID M. , KREBEL N. : "če ne bi pisal grafitov, bi bil brezposeln", Umetnost na zidu, Prepih, št. 6, Ravne na Koroškem, 1993
ŠMID M. , KREBEL N. : "če ne bi pisal grafitov, bi bil brezposeln" , Umetnost na zidu, Prepih, št. 8, Ravne na Koroškem
TOMC G. : Je ženska brez moškega kot riba brez bicikla ?, Delo, št. 28, Ljubljana, 1996
VIDMAR K. : Prepovedani predmeti , v : Problemi. Eseji, št. 14, RKZSMS, Ljubljana, 1988
ZRNEC P. : Grafiti-umetnost ali vandalizem (1), Delo, št. 53, Ljubljana, 1996
ZRNEC P. : Grafiti-umetnost ali vandalizem (2), Delo, št. 54, Ljubljana, 1996
ZRNEC P. : Grafiti-umetnost ali vandalizem (3), Delo, št. 55, Ljubljana, 1996
ZRNEC P. : Grafiti-umetnost ali vandalizem (4), Delo, št. 56, Ljubljana, 1996
Pri delu sva uporabile tudi podatke preko interneta.
| Avtor: Klavdija Šipuš, Petra Divjak |
|
|
