11. POGLAVJE: RELIGIJA

Animizem je verovanje v duhove. Tylor trdi, da je religija v obliki animizma nastala, da bi zadovoljila človeški intelegenčni naravi, da bi zadovoljila njeni potrebi, da razume smrt, sanje in vizije.

Naturalizem je verovanje, da imajo naravne sile nadnaravno moč. Müller pravi, da je to najzgodnejša oblika religije. Razlaga, da je naturalizem nastal iz človekovega doživljanja narave, posebno vpliv narave na človeška čustva (vulkani, grmenje, duh sonca, vetra ipd.)

Animizem išče porelko religije v človeških intelektualnih potrebah, naturalizem pa na delovanje sil narave na njegove emocije

Tylorjeva evolucionistična interpretacija religije.

Tylor je verjel, da je človeška družba v svojem obdobju prešlo pet velikih faz, od animizma, vere najpreprostejših lovskih in nabiralniških duštev, do monoteizma, vere najbolj kompleksnih modernih društev.

Funkcionalistično razumevanje religije.

Religija doprinaša zadovoljevanju funkcionalnih pogojev ali temeljinh potrev družbe. Družba zahtzeva določeno stopnjo družbene solidarnosti, vrednostni onsenz in skladnost ter integriranost svojih delov.

Durheimovo razumevanje religije

Durkheim trdi, da družbe delijo svet na dve kategoriji, »sveto« (sakralno) in »posvetno« (profano). Religija je unificirani sistem verovanja povezanih z svetim delom. Durkheim imenuje totemizem za najenostavnejšo in temeljno obliko religije. Totem je simbol amblem klana (velika razširjena družina, v kateri imajo vsi določene dolžnosti in obveze). Totem je zunanja vidna oblika boga. Ljudje ščitijo boga, s tem pa ščitijo družbo. Družba je predmet verskega oboževanja, Vse3 kaj je ljudem sveto se smatra po dostojansku in moči superiorno človeku. Ta odnos med človekom in tistim kar je sveto, je pravzaprav odnos med človekom in družbo. Družba je bolj pomembna kot človek, zato se ji podredi.

Religija krepi družbeno zavest. Z večanjem vrednosti in moralnih prepričanj tvori osnovo družbenega življenja. V visoko napeti atmosferi kolektivne pobožnosti je močnejša integracija družbe.

Bronislaw Malinowski: razumevanje religije

Religija je sredstvo, ki krepi družbene norme in vrednote ter zagotavlja?? (promiče) družbeno solidarnost. Z razliko od Durkheima, pravi da se religija obada z določenimi področji družbenega življenja, ne pa z družbo kot celoto. To so situacije emocionalnega stresa, ki ogrožajo družbeno solidarnost. Takšne situacije povzročajo »življenske krize« (rojstvo, puberteta, poroka in smrt). V vseh družbah so te življenske krize okrožene z religioznim ritualom. Naprimer, problem smrti religija rešuje z vero v nesmrtnost in tako teši ožaloščenega. Na pogrebu se družbena skušina združi in dajo podporo ožaloščenemu. Ta izraz družbene solidarnosti reintegrita družbo. Druga vloga ritualov, imenje jih magija, ima vlogo zagotavljanja nakljonjenosti v tistih situacijah, ki jih je nemogoče kontrolirati in predvideti. Skupina se združi, da bi se spoprijela z stresno situacijo, s tem se veča enotnost skupine.

Talcott Rarsons: razumevanje religije

Religija je dol sistema kulture. Religiozna prepričanja zagotovijo smernice za obnašanje, izražene v nizu raznilikih normah. On pomaga, da zagotovi konsens, ki je potreben za red in stavilnost v družbi. Prav tako kot Malinowski, pravi da je religija omejena na določene probleme. Probleme pravtako deli na dve kategoriji. Prvi problem je v dejstvi, da so ljudje podrejeni pojavom, na katere ne morejo vplivati in se ne morejo na jih pripraviti (smrt). Parsons razume religijo kot mehanizem za prilagajanje takšnim pojavom in kot sredstvo za ponovno uspostavljanje normalnega obrazca življenja. Drugi problem je »negotovost«. To je tisto kar se nemore kontrolirati, in lahko ogrozi uspešen izhod. Religije pa nam nudi možnost prilagojevanja in mirjenja s takšnimi situacijami s pomočjo rituala, na ta načim religija obnavlja družbeno stabilnost z ublažitvijo napetosti in frustracije, ki bi lahko ogrozile družben red. Družbeno življenje je polno protislovij, ki ogrožajo tisti pomen, ki ga človek daje življenju. Parsons dokazuje, da je ena od pomembnih funkcij religije »najti smisel« vsem izkustvenim dpživljajem, pa če so ti še tako nesmiselni in protislovni.

Marksistično razumevnje religije

Za Marxa je religija iluzija, ki olajšuje trpljenje, ki jih povzročajo izkoriščevanje in tlačenje. Religija predstavlja, ali melem za bolečino ali upravičenje za tlačenje. Ona izkrivljeje stvarnost in nudi mnogo prever, ki tvorijo osnovo ideologije vladajočega razreeda in lažne razredne zavesti. Religija je opij naroda. Ona ne naredi ničesar, da bi ta problem rešila, ampak je preprosto nerazumen poskus, da se naredi znosno življenje. Večina religioznih gibanj se pojavi v potlačenih razredih. Religija lahko ublaži boločino tlačenja na naslednje načine:

a) obljubi raj večnega blaženstva v življenju po smrti;

b) lahko se tlačenje imenuje za vrlino;

c) Lahko nudi nadnaravno intervencijo, ki bo rečila probleme na zemlji;

d) upravičuje družbeni red in določene pozicije posameznikov v njem. Bog je tisti, ki je ustanovil družbeno strukturo.

Vloga religije ni samo v ublaževanju učinkov tlačenja, ampak je tudi sama instrument tega tlačenja. Ona prinaša stvarjanje lažne razredne zavesti, ki pripadnike podložnega razreda dela slepe za njihovo pravo situacijo in njihove resnične interese. Religija upravičuje družbeno neenakopravnosti tudi med bogataši. Vladajoči razred sprejema religijo, zato da bi upravičil svoj položaj pred sabo in pred drugimi. Vladajoči razred zagovarja religijo zaradi lastnih interesov.

Religija in sociologija znanja

Berger in Luckmann racumeta sociologijo religeij kot del širšega področja sociološkega znanja. Vsaka družba ima lastni skupek znanja - »smiselni svet«, ki je produkt družbe in tudi sam proizvaja družbo. Religija pomaga, da se »smiselni sveti« zgradijo, obdržijo in legitimirajo. Religija to dela tako uspešno, zato ker povezuje krhko realnost s končo realnostjo. Religija nudi končne odgovore, v kateri tisti, ki verjamejo ne morejo dvomiti. Vsaki smiselni svet je utemeljen na družbeni osnovi. Ta družbena osnova (socialna struktura družbe) se imenuje: struktura verodostojnosti, če se uniči struktura veredostojnosti se uniči smiselni svet. Eno ne more obstajati brez drugega. življenje je smiselno zaradi smisla, katerega mu ljudje dajo. Vendar ne obstaja neko univerzalno merilo za določitev tega smisla. Smiselni svet je družbena konstrukcija realnosti. Stvari, katere so definirane kot smiselne v eni družbi, so nesmiselne v drugi družbi. Zaradi izbirne narave smiselnega sveta, je ta krhek in nesiguren ter se lahko zelo hitro razdre, zato je potrebno trajno in neprestano legitimiranje. Berger in Luckmann dokazujeta kako je religija najuspešnjejša metoda za uzakonitev smiselnega sveta.

Religija in družbene spremembe - Max Weber

Weber se ne strinja z marksistično teorijo, da religija vedno oblikujejo ekonomski dejavniki. Meni, da lahko vplivajo, vendar to ni pravilo. Religija je pogosto pomembna komponenta za razumevanje sveta. Weber proučuje odnos med vzponom protestantizma in razvojem zahodnega industrijskega kapitalizma. Dokazuje, kako je bistvo kapitalizma v pridobivanju profita. Weber trdi, kako ta »duh kapitalizma« ni samo način za pridobivanje denarja, temveč način življenja, kateri vsebuje svojo etiko in dolžnosti. »Asketski protestantizem« je predhodil razvoju zahodnega kapitalizma. Protestanti so obsojali lenuhe, brezposelne, preveč spanja, spolnost, šport in zabave. Vso svojo aktivnost so usmerjali v pridobitev denarja, ne da bi kupovali drage stvari, temveč, da bi vlagali naprej za še večji profit. To so delali v imenu Boga in da bi se mu približali. Weber razlaga, da je asketski protestantizem zelo vplival na ustvaritev in razvoj duha in prakse kapitalizma. Zaslužek denarja je postalo temeljno načelo tako religiozne kot poslovne etike. Protestantizem je povzročil dva glavna svojstva kapitalistične industrije: standardizacijo proizvodnje in specializirano razdelitev dela. Akumulacija denarja in restrikcija v porabi je omogočila produktivo vlaganje kapitala, to pa je osnovni predpogoj in temelj današnega modernega kapitalizma.

Mnogi današnji sociologi branijo marksistično teorijo. Trdijo, da je kapitalizem predhodil protestantizmu in ga v veliki meri določil. Kalvinizem se je razvil v mestih, kjer je bila industrija in trgovina že utemeljena. Po njihovem mišljenju je protestantizem ideologija kapitalizma, s kateim ga uzakonijo.

Religija, stratifikacija in sprememba

Webrovo delo je povzročilo, da so novi raziskovalci raziskovali odnos med družbeno stratifikacijo, religijo in družbenimi spremembami.

Cerkev in demonimnacija

Cerkev je velika, formalna oganizacija z hierarhijo. Duhovniki so profesionalni, regrutacija lahko poteka iz vseh slovjev, ponavadi pa poteka iz višjega sloja. Svojo vero ima za edino verodostojno. Cerkev se identificira z državo. Integrirana je v družbi in v ekonomsko strukturo družbe. Denominacija se ne identificira z državo. Odibrava ločitev cerkve od države. Zadovoljuje se s tem, da eksistira skupaj z drugimi deniminacijami in cerkvami in da z njimi sodeluje. članstvo je ponavadi iz srednjega in višjega razreda. Denominacija ima hierarhijo plačanih uslužbencev in birokratsko strukturo. So razširjene prodvem v ZDA.

Sekte

Sekta je razmeroma mala religijska skupina. člani prihajajo ponavadi iz nižjih in siromašnih slojev. Nasprotujejo normam in vrednotam širše družbe. Sekte so zaprte skupine, vglavnem nedostopne tistim, ki niso prešli proceduro inicijacije v članstvo. Zahtevajo strogi obrazec obnašanja po katerem se člani morajo ravnati in zahtevajo globoko lojalnost. Pripadanje neki sekri je pogosto dominanten dejavnik v življenju posameznika. Organizacija sekte pogosto temelji na malih skupinah, brez hierarhije plačanih uslužbencev in birokratske strukture.

Weber dokazuje, da sekte nastanjejo znotraj marginalnih družbenih skupin. člani skupin izven matice družbenega življenja imajo pogosto prepričanje, da nimajo niti prestiža niti ekonomske nagrade, ki jo zaslužijo. Rešitev tega problema je sekta, ki temelji na teodiciji »nepriviligirnosti«. Takšne sekte najdejo razlago za nepriviligiranost svojih članov, in jih obljubljano občutek časti ali po življenju ali v bodočem »novem svetu« na zemlji.

Ampak, deprivirani niso le člani nižjih slojev, so tudi iz srednjih in višjih slojev. Ta pojav najbolje razlaga pojem relativne depriviranosti. Nanaša na člane vseh družbenih skupin, na subjektivno depriviranost tistih ljudi, ki se tako zares čutijo.

Sekte se pogosto pojavljajo v odbobjih hitrih sprememb. V teh situacijah se tradicionalne norme razkrajajo. V situaciji sprememb in negotovosti, sekta članom nudi podporo tesno povezane organizacije in skupnosti, zagotovi jih nov in stabilen »smiselni svet«, ki je legitimen njihovim religijoznim prepričanjem.

Sekte in denominacije

Sekte so pogosto kratkotrajne, ker angažiranosti članov ni mogoče obdržati. Sekte ali izginejo ali pa se premenijo v denominacijo. če se pretvori v denominacije se njena prepričanja modificirajo, da bi se prilagodila prepričanjem družbene matice. Nekatere sekte (npe.: Jehove priče) lahko živijo kot sekte, v tem procesu pa izgubijo nekaj od svojih sektaških karakteristik.

Wilson razlaga, da bodo nekatere sekte prešle v denominacije, druge pa nebodo. Samo en tip, »spreobrnjena sekta« se bo verjetno razvila v denominacijo. Te sekte lahko tudi v obliki denominacije širijo svoje temeljne ideje. Metem, pa drugi tipi sekt ne morejo ohraniti svoje temeljne pozicije v denominacijski obliki. če bi hotele postati denominacije, bi morale zamenjati temeljno premiso. Wilson zaključuje, da je recept za rešitev sekt pomemben faktor, ki bo odločil ali bo postala denominacija ali ne.

Milenaristična gibanja

Pri melenarističnih gibanji je pomembna zveza med družbenim položajem in versko aktivnosti. Lahko so ena vrsta sekte. Milenaristična gibanja so religijska gibanja, katera obljubljajo, da se bo svet spremenil zelo hitro. Ta gibanja se ponavadi pojavijo v revnih družbenih razredih, ki so nezadovoljni z svojim dotedanjim življenjem ali pa jih predhodi kakšna katastrofa, ki poveča nezadovoljstvo, običajno pa se pojavijo v situacijah naglih družbenih sprememb, ki vključujejo uničevanje tradicionalnih družbnih norm. Obljublja spremembo v tostranskem življenju n ne v onostranskem. Tektonski Siouxi so po vojni z belci končali rezervatih in postali odvisni od belcev. Okužli so se z boleznimi belcev, ker nanjih niso bili odporni jih je mnogo umrlo. Zaradi frustracij se je pojavilo milenaristično gibanje, ki se je imenovalo Ples Duhov. Belci so ta upor zadušili, pri tem pa so pobili ogromno indijancev.

Mnogi milenarističnia gibanje se lahko razložijo s pomočjo marksističnega gledanja na religijo kota na reakcijo na eksploatacijo in tlačenje. Worsley pa v njih vidi predhodnika politečne zavesti in organizacije.

Sekularizacija

Mnogi sociologi trdijo, da zahodne družbe preživljajo proces sekularizacije. To pomeni,da vpliv religije v vseh področjih družbenega življenja stalno in neprestano upada. V raziskovanjih je Mogey prišel do zaključka, da imajo obče religijske vrednote velik vpliv na ljudi, kar pa se tiče praktične religioznosti (maša, obiski v cerkvi), do te pa imajo ljudje ravnodušen odnos. Wilson definira sekularizacijo kot proces v katerem religiozno mišljenje, praksa in institucije izgubljajo pomen. Problem je v tem, ker se mnogi sociologi ne strinajajo kaj je sekularizacija in kako se meri. Vsako raziskovanje sekularizacije se mora začeti z definicijo religije, že tu pa nastopijo problemi.

Institucionalna religija - sodelovanje

Institucionalna religioznosti pomeni praktično sodelevati v verskih obredih (maša, krst, birma). Nekateri sociologi vidijo v institucionalni religiji temeljni element religioznega vedenja. Na osnovi takih meritev so v Veliki Britaniji prišli do zaključka, da sodelovanje pri verskih obredih stalno upada. Wilson trdi, da cerkev izgublja vpliv na ideje in aktivnosti ljudi. Ugovori na ta mnenja pravijo, da se dandanes religija lahko izraža na drugačen, individualen način. Danes se obisk cekvi, za mnoge člane, ne smatra več kot znak ugleda. Večina jih ne hodi v cerkev, ker se jim to ne zdi potrebno in to ne smatrajo za svojo dolžnost.

Institucionalna religija - oddaljevanje in diferenciacija

Eni razumejo resnično religiozno družbo, kot tisto v kateri je cerkev kot institucija nepostedno vključena v vsako važno področje družbenega življenja. S tega stališča se oddaljevanje cerkve od širše družbe razume kot sekularizacija. V srednjem veku je cerkev imela zelo velik vpliv. Cerkev in država sta bili združeni. Danes pa sta v večini modrnih družb cerkev in država ločeni in država opravlja mnoge funkcije, ki jih je nekoč cerkev. Cerkev danes opravlja še samo pomembne življenske obrede, kot so rojstvo, poroka, smrt. Ker se je družba strukturalno zdiferencirala je cerkev izgubila večino svojih funkcij. Parsons trdi, da je cerkev svoje funkcije specializirala. Religiozna etika pa še ima vedno velik vpliv na življenje ljudi.

Institucionalna religija - religijski pluralizem

V vseh malih, primitivnih in v srednjeveški Evropi je bila vsem članom skupna ena vera. Religiozna družba ima eno vero in eno cerkev. V modernih zahodnih družbah je eno cerkev zavenjala več cerkev, denominacij in sekt. To se imenuje verski pluralizem, ki je dokaz za sekularizacijo, ker reducira moč vere v družbi. Posamezna religija ne krepi družbene solidarnosti družbe kot celote, ampak samo določenih skupin. Ekumenska gibanja želijo združiti več cerkev in denominacij. S tem družbi ni več zagotovljen je in edini »smiselni svet«. Wilson pravi, da je to še en dokaz za sekularizacijo. Ekumensko gibanje ni imelo večjega vpliva. Berger trdi, da verovanje v nekaj nadnaravnega v svetovni družbi, lahko preživi samo v obliki sekte. Da bi posamezniki obdržali stroga verska prepričanja, se morajo odvojiti od vpliva širše družbe in poizkati podporo med podobno orientiranimi ljudmi. Sekte so zaradi tega dokaz sekularizacije.

Wilson obravnava religiozna gibanja mladih na zahodu (Krišna). Smatra jih irelavantne za družvo kot celoto, ker ne dodajo bodoči reintegraciji družbe in nič ne pridonesejo kulturi po kateri bi družba lahko živela. Ta gibanja preprosto nudijo drugi način življenja samo določeni manjšini in ne alternativno kulturo človeštvu, nudijo samo verske okvire odpadnikom družbe. Iz drugih stališč pa se takšna gibanja razumejo kot najmanjše sekularizirane institucije in zaradi tega najbolj religiozne.

Institucionalna religija - sekularizacije verskih institucij

Herber je raziskoval religijo v ZDA. Za Herberga je »autentična religija« tista, ki ima povdarek na nadnaravnem. Ravno te značilnosti nimajo današnje denominacije v ZDA. Glede na zahodno evropo je članstvo v cerkvah v ZDA zelo veliko. Herberg trdi, da je religija v ZDA prilagojena družbenim spremembam svetovne družbe. Herberg trdi, da religija v ZDA temelji na svetovnih in ne na religioznih motovih. V svojem delu Protestant - katolik -žid razvije naslednje argumente:

- Američani imajo poterebo, da se identificirajo, ker prihajajo iz vseh krajev sveta. Ne identificiraje se več po nacionalni pripadnosti, ampak po religiozni (protestant, katolik, žid). če nisi pripadnik ene izmed teh skupin, nisi Amerikanec.

- Verjame, da ameriška družba postaja vse bolj usmerjena proti drugim. To pomeni, da se člocek hoče vklopiti v družbo. Cerkva zagotavlja družbeno, sigurno in sprejemlčjivo sredino, katera zahteva usmerjenosti proti drugim. Religija je postala način družbenosti ali pripadnosti, ampak ne na način preorentacije Bogu. Religioznosti postaja brez pravega notranjega verovanja.

- Dokazuje, da je religija v ZDA podrejena ameriškemu načinu življenja, glavnim vrednotam in verovanjem ameriške kulture. Dobro življenje temelji na vrednotah ameriške družbe in ne na Božji besedi.

Herberg trdi, da so vse večje denominacije v ZDA že preživele proces sekularizacije.

Berger in Luckmann se strinjata s Herbergom. Trdita, da se je religija morala prilagoditi družbenim spremembam, sicer bi na ljudi delovala iracionalno in bi izgubila vpliv na ljudi. Ameriške verske institucije so kot izdelek, ki se prodaja na tržišču. Denominacije uspevajo privleči ljudi in si zagotoviti polno cerkev s tem , da modificira svoj proizvod v skladu z zahtevami potrošnikov. To se lepo vidi, če primerjamo Evropo in ZDA. V Evropi se religija ni prilagodila spremembam v družbi in posledica tega so prazne cerkve, v ZDA po so se verske ustanove prilagodile sprememban v družbi in posledica tega so polne cerkve.

Vera in družba - generalizacija

Zastavlja se vprašanje, kako obče religiozne vrednote vplivajo na družbene vrednote in norme, druženo delovanje in družbeno znanost. Parsons trdi, da religiozne institucije postajajo specializirane, ter da so religiozne vrednote vse bolj splošne. Vklopljene so v vrednostni sistem družbe in jim daje splošne smernice obnašanja. Raziskoval je ameriško družbo. Dokazuje, da so verske vrednote in prepričanje generalizirana in da tvorijo osnovo družbenih vrednot in tako dajo obče smernice družbe v delovanju. Do podobnih zaključkov je prišel Martin, ki je raziskoval britansko družbo.

Niti Parsons niti Martin ne dajeta mnogo dokazov za svoja razmišljanja. Mogoče je res, da krščanske vrednote usmerjajo mnoge aspekte družbenega življena, ampak možno je tudi, da imajo družbene vrednote svetovne temelje.

Religija in družba - transformacija

Ballah trdi nasprotno in pravi da religija vedno bolj postaja individualno iskanje smisla in ne skupni način verovanja. Religija doživlja vedno proces individuacije. Pomembnost religije se ni zmanjšal, teveč se je spremenila oblika njenega izražanja. V ospredju je posameznik, ki išče smisel v tem svetu, išče odgovore na svoja vprašanja, temu pa je priagojena tudi religija.

Problem Ballahovega arumenta je, da ni pridal religiji nadnaravni pomen. Vsako iskanje končnega smisla, vsako izkanje odgovorov na vprašanja, ki se tičejo smisla življenja, je v bistvu religiozno iskanje. Mnogi menijo, da je Bellah s to trditvijo preveč reztegnil pojem religije.

Religija in družba - transformacija

Nekateri sociologi, med njim Weber, trdijo da so se verska prepričanja transformirala. čeprav imajo mnoge družbene vrednote religiozni izvor je njihova zveza prekinjena. Weber trdi, da asketski prorestantizem predhodi kapitalizmu. Glavna vzroka za pridobivanje bogastva sta bila verska prepričanja in religiozna etika. Danes pa so to vzroki za motivacijo zamenjali drugi vzroki. To so:

- samo bogastvo, ki nudi lastne nagrade in zadovoljsta;

- mehanizacija industrije - tehnologija ne potrebuje religioznih prepričanj. Religiozna motivacija je nudila začetni motiv za težko delo in kopičenje bogostva.

Tudi če sprejmemo Webrovo interpretacijo, še vedno ni jasno ali je današnji asketski protestantizem transformiran ali generaliziran. Lahko bi trdili, da protestantska etika, ki naporno delo obravnava kot vrlino in moralno obvezo, še vedno živi kot obča smernica za delovanje.

Religija in družba - desakralizacija

Niz sociologov razlaga, da svetost ne zavzema povsem nobeno mesto v zahodni družbi in da družba prehaja skozi proces desakralizacije. Ni več prepreičanja o nadnaravnih silah, ki vladajo na svetu. človeška življenja ne kontrolirajo več religiozna prepričanja. človeška zavest je postala skularizirana. Weber razlaga, da je za industrijsko družbo značilna racionalizacija, intelektualizacija in demistifikacija sveta. Nadnaravno je izgnano iz družbe. Wilson trdi, da je religija izgubila na vplivu zaradi:

- pragmatične, racionalne in anti-emocionalne etike, ki jo je povzročil asketski protestantizem;

- zaradi racionalne organizacije družbe so ljudje trajno vključeni v racionalne organizacije;

- večje poznavanje družbenega in naravnega sveta, ki izvira in naravoslovnih in družboslovnih znanostih;

- razvoj racionalnih ideologij in organizacij v katerih se rešujejo družbeni problemi.

Svet ni več magičen in temačen, temveč je z znanostjo racionalno razložen. Znanje temelji na razumu in ne na veri. Wilson dokazuje, da je recionalno gledanje na svet sovražnik religije. Ker religija ne temelji na razumu, ampak na veri, ki pa je neracionalna, zato je ne moremo racionalno dokazati ali razložiti. Berger pravi, da ljudje vse več opazujejo svet in lastna življena brez pomoči religije. V predindustrijski družbi so ljudje imeli en edini življenski svet, moderna družba pa je izdiferencirana in segmentirana in posledica tega je, da člani družbe vsebujejo pluralnosti »življenskih svetov«.

Sekularizacija - zaključek

Sociologi trdija, da stopnja sekularizacije v družbi ni mogoče določiti, ker je to področje zelo težko izmerljivo. Nekateri trdijo, da religija ni izgubila vpliva, ker še velika večina ljudi verjame v Boga. Vendar to še ne pomeni, da religija usmerja njihova življenja. Dokler ne bo podana točna definicija religije se sekularizacija ne bo mogla preveriti. Glock in Stark sta poskušala ta problem rešiti z definicijo pretih pomembnih dimenzij religioznosti:

- dimezija vere - do katere mere ljudje verjamejo v Boga;

- dimenzija religiozne preakse - do katere mere se ljudje angažirajo v religioznih obredih;

- dimenzija doživljanja - v kateri meri ljudje doživljajo vero;

- dimenzija znanja - koliko znanja imajo o svoji veri;

- dimenzija posledic - kako religijo vpliva na njihova življenja.

Nova religiozna zavest

Bellah je delal raziskave v ZDA in prišel do zaključka, da se nova religiozna gibanja pojavljajo, zato ker ljudje ne vidijo smisla v dotedanjih vrednotah kot so individualizem in materializem. Ljudje si želijo ljubezen in solidarnost. Trdijo, da nas bo materializem in odrujevanje od narave pripeljalo k katastrofi. Zavzemajo se za življenje, ki je v skladu z naravo. Tako religiozno gibanje je Hare Krišna. Sto novo religiozno zavestjo bi od bogastva in moči prišli do harmonije z naravo in do solidarnosti med ljudmi.

Sociologija, ideologija in religija

Na mnoge sociologe vpliva njihova ideologija, ko govorijo o religiji. Tako marksizem, ko govori o osvoboditvi človeka, ki ne potrebuje religije, tako funkcionalizem, ki vidi samo pozitivne strani religije, kot je povečanje družbene solidarnosti, ki je potrebna za stabilno družbeno ureditev. Ne vidi pa negativnih strani religije; npr. več religij v družbi deli družbo na več delov. Wilson kritizira nova religiozna gibanja, Bellah pa jih odobrava.

Avtor: Marko Kovačič