Sam se ni štel za strukturalista, štel se je za ortodoksnega marksista posebne vrste. Menil, da je Marx prispeval k razvoju družbe na ta način, da je leta 1848 zavrgel idejo, da bi človek bil subjekt in prišel do spoznanja, da obstajajo od človeka neodvisne zakonitosti. Politično je to povedano, da je bil do 1848 Marx drugega mnenja. To kar trdi Althusser ne druži, ker je mladi Marx enako menil, da je človek subjekt kot katerikoli drugi humanistični filozof. Marx nikoli ni izrecno zavračal svojih trditev.
Althusser trdi, da se v družbi oblikujejo strukture iz naslednjih elementov:
| 1. | Predmeti dela, |
| 2. | Proizvajalski odnosi, |
| 3. | Produkcijske sile, |
| 4. | Izdelki (proizvodi). |
Ti elementi tvorijo družbeno strukturo, ki se sicer spreminja, vendar ne pod vplivom človekove subjektivitete. Analizira kapitalizem, kjer ugotavlja, da se ti elementi povezujejo in v nasprotju z nekaterimi marksisti meni, da se bo kapitalizem reproduciral neodvisno od človeških namenov vse do tiste točke, kjer bo neka kriza zajela vse segmente kapitalistične družbe, kadar bo prišlo do splošne krize kapitilizma, takrat bo tudi ta razpadel, vendar neodvisno od namenov ljudi. Pojaviti se mora kriza, ki zajame gospodarstvo, državo in kulturo. Na državo se številni sklicujejo. Althusser pravi, da država obsega ne samo kar običajno štejemo za držav, monopol fizične prisile (vojska, policija). Za funkcioniranje je pomembno, da se reproducirajo tudi mehanizmi za ideološko zatiranje. Sem sodijo šola in cerkev.
Pri njem ne gre za strukturalizem v takšnem smislu kot pri Lévi-Straussu, je zelo deterministični marksizem, kjer je potek pojavov dogodkov neodvisen od človeške zavesti, pogojen z dejavniki objektivnega značaja.
