Ni enako kot marksizem. Je različica marksizma, ki je oblikovana znotraj druge in zlasti tretje komunistične internacionale. Odgovarja bolje na vprašanje o družbenih spremembah kot o funkcioniranju družbe. Boj je mati vseh sprememb. To je bistvo h. materializma. Trdi, da ljudje stalno izpopolnjujejo produkcijska sredstva v prizadevanju, da bi bila ta sredstva bolj učinkovita. Stopnja razvoja teh sredstev pa determinira, določa :
- oblikovanje družbenih skupin
- organizacijo družbe
- pogojuje kulturo. Kultura ni tako togo determinirana kot skupine in institucionalizacija družbe.

DURKHEIM
Skupine, po njemu so poklici, ki se oblikujejo, za Marxa so poklici nepomembni - lastniki in nelastniki. Nelastniki morajo delati kot podložniki in prodajali svojo delovno silo, da bi preživeli. Lastniki si prilaščajo presežek dela ali dobiček. To pa poraja spopad med tema skupinama. Zaradi tega spopada je družba vedno v konfliktnem položaju, zato so potrebne država, insitucije, da bi zatrle konflikt in omogočile funkcioniranje družbe. Marx je zelo pozoren do tega, da ne bi trdil, da bo podrejeni razred strmoglavil vladajočega. Vladajoči razred bo strmoglavljen šele s strani vladajočega razreda v novem produkcijskem sistemu. Marxova razlaga ne ustreza vsem prehodom na splošno motil se je, ko je bil mnenja, da bodo delavci uspešni v strmoglavljenju kapitalistov, ker bodo nosilci novega produkcijskega sistema in ko bodo vladajoči razred in razred lastnikov hkrati. Velja pa za prehod fevdalizma v kapitalizem. Razredi se vedno spopadajo. Uspešni so le, kadar so nosilci novega produkcijskega sistema. Tukaj je potrebno upoštevati hkrati, da ima družbeni razvoj tudi dimenzije razvejanja. Prevladujoča teorija v sociologiji, ko gre za spremembe je :

Avtor: Marko Kovačič