Že v "Družbeni gibljivosti" (1927) zagovarja idejo, da se nič ni spremenilo. Sociologi in moderni idealisti trdijo, da se moderne družbe razlikujejo od tradicionalnih glede na gibljivost. Za primer jemlje izvor ameriških predsednikov in rimskih cesarjev - spremenilo se ni nič. Razmerje med ljudmi iz nižjih in ljudmi iz višjih slojev je zelo podobno. Že tukaj se kaže osnovna ideja, da družbenega napredka ni. To idejo je dosti bolj razdelal v knjigi "Družbena in kulturna dinamika" (najpomembnejša knjiga 1937-1941) v štirih zvezkih. Tukaj na podlagi določene tipologije proučuje zgodovino na vseh možnih področjih (umetnost, pravo,...). To si je lahko privoščil glede na svoje enciklopedično znanje (na tem področju mu nihče ni bil kos), čeprav je njegovo znanje omejeno le na Evropo in S Ameriko. Delno pa je raziskoval tudi Azijo in ostale dele sveta. To si je lahko privoščil zaradi ruskih aristokratov, ki so bili pregnani po celem svetu; zbrali so se na Sorokinovo pobudo in zanj zbirali podatke.
Sorokin je izhajal iz domneve, da obstajata dva tipa resnice (glede doseganja resnice in pojma resnice same):
- IDEATSKI TIP
- SENZATSKI TIP
Senzatska resnica je tista, ki jo dojamemo s čutili. Osnovna pot k tej resnici je ZNANOST. Ideatski tip resnice pa je tisti, ki ga dobimo nadčutno (npr. z razodetjem). Osnovna oblika uresničevanja le-tega je RELIGIJA. Ta dva tipa resničnosti sta hkrati podlaga za oblikovanje družbenega in političnega sistema. Na tej točki pa nastopi problem! Niti eden niti drugi tip ne zadovolji vseh človekovih potreb. Tipi družb so nepopolni. Skozi čas postanejo te hibe vedno izrazitejše in pride do propada oziroma sesutja sistemov. Razlogi za to pa so v sistemu samem. Gre za dejstvo, da s stališča pričakovanj človeka ti sistemi niso več zadostni. Iz tega razloga ima zgodovina obliko nihanja.
Če pride do povezave obeh se oblikuje idealizem kot skladna kombinacija obeh.
Nobeden od odgovorov ni večen (ne v znanosti ne v religiji) in zato prihaja do izmenjave obeh sistemov. To je zelo vprašljivo ampak je kljub temu Sorokin sistematično podal poteze raznih področij družbenega življenja.
| SENZITIZEM | IDEATIZEM | |
| tip osebnosti | HEDONIZEM kopiči gmotne dobrine |
ASKEZA odpoveduje se materialnemu svetu |
| umetnost | šokira čutila; umetnine se hitro spreminjajo in večajo obseg kolosalizem |
nadčutna narava stvarnosti; ne šokira, je nestilizirana in enostavna |
| politika | organizacija prevlada organizatorjev in manipulatorjev |
teokracija vlada se v božjem imenu |
| družbena razmerja | 1. faza kontraktualizem bistvo je v pogodbah (malo dati in veliko dobiti) 2. faza politična prisila-diktatura pogodbe izginejo - za kohe zijo je nujno nasilje |
familizem bistvo v družini (dobro kot lastnost, intimnost,...) |
| pravo | bestialnost | ni bistvenih razlik, je le bolj humano |
Zakaj je Sorokin povezal znanstvenike?
Sorokin upošteva zgodovinsko le zahod. Grčija je ideac. V 5. stoletju pred našim štetjem vlada idealizem. V Rimu je od 4. stoletja pred našim štetjem do 4. stoletja našega štetja prevladoval senzatizem. Evropa med 4. in 6. stoletjem gre za skladje oz. idealizem. Srednji vek je ideacionističen. Med 12. in 14. stoletjem (gotika) vlada idealizem. Od 14. stoletja do danes pa senzatizem.
"Za današnjo dobo je značilen razpad senzatizma" - s to trditvijo je Sorokin šokiral ZDA, ker je tam vladal Weber.
Kako naj bi prišlo do razpada senzatizma?
- moralna in estetska anarhija ( ne ve se večkaj je lepo in kaj grdo,...)
- medsebojne manipulacije
- iz družbe izginejo soglasje in moralne vrednote
- ideja svobode je degradirana v puhla gesla, ki služijo manipuliranju množic
- padeta kvaliteta in standard
- dvigne se socialna patologija
- v političnem sistemu prevladuje apatija (skrajni egoizem in beg v zasebnost)
| Avtor: Marko Kovačič |
|
|
