Gre za povezan skupek sprememb, ki ločuje predmoderno in moderno družbo. To razlikovanje je najpomembnejša razlika.
Dva niza vprašanj :
Za katere spremembe gre ?
Kaj jih pogojuje, determinira ?

Kaj je WESTERNIZACIJA ?
V smislu tistih sprememb, ki so od zahodne Evrope in z Amerike naredile vodilno področje sveta. Ta teorija je evolucionističnega izvora : da naj bi jemala progresivno delitev dela, institucionalno razvejanje kot osnovni vzorec družbenih sprememb. Upošteva še en niz drugih sprememb. Gre za :
Najprej upada število smrti oz. Povprečna življenjska doba se podaljša, kar je zdravstveno varstvo izboljšalo. Pride do dviga ravni standarda zdravstvenega varstva. Dvigne se število in gostota prebivalstva. Na koncu procesa demografske tranzicije prihaja do uravnave števila prebivalstva na podlagi zmanjšanja števila otrok. Število otrok se načrtuje. Potem preneha demografska tranzicija.

1.	Razvito delitev dela Koliko je razvita, da bi lahko govoril o moderni družbi : najpomembnejši kazalec : trg živih, do trga obrtniških izdelkov prihaja že prej. Ko se markentizira podeželje in agrarna produkcija pride do modernizacije .
2.	Prebivalstvo _ demografska trazicija. Gre za več sprememb, ki so medsebojno povezane.
3.	Sekularizacija : vpadanje vpliva religije, ne pomeni pa izginotja. Religija ne regulira , ligitimira celotnega družbenega življenja.
4.	Družbena gibljivost : nekateri temu nasprotujejo, da je družbena gibljivost in pripravljenost na družbeno gibljivost - motilnost ena bistvenih značčilnosti modernizacij.
5.	Prebivanje v mestih : mesta postanejo dominantna oblika prebivanja in s tem povezan mestni način življenja, ki je bolj anonimen, vendar omogoča več stikov, tukaj je manj komformizma kot na vasi.
6.	Osebnost : raziskovali so ali obstajajo osebnostne poteze, ki se ujemajo z moderno družbo. Ugotovili so, da pripravljenost na razumevanje drugačnosti, zmožnost razumevanja drugačnosti, zanimanje za javne zadeve (politiko), receptivnost do inovacij.

VZROKI :
Obstajata dve teoriji :

4.	izhaja iz objektivnih dejavnikov. Je objektivistična teorija. Povdarja dvig števila prebivalcev, še bolj pa povdarja pomen tehnologije in znanstvenih informacij. Sem sodita : MARX, DURKHEIM. Med vsemi dejavniki imajo odločilni pomen tisti, ki zadevajo družbeno delitev dela, ter demografski in tehnološki dejavniki v družbeni delitvi dela. Ti objekrivni dejavniki potem povlečejo za seboj vse ostaledejavnike (institucionalizacijske in organizacijske).
5.	Webrov pristop. To je kulturalistični pristop. Povdarjajo vse vrednote kot gibala vedenja, delovanja posameznikov. Na začetku gre za protestantizem. Ta naj bi bil tisti dejavnik, ki je sprožil prvotno modernizacijo s svojo idejo o poklicu kot odgovoru na božji klic in zlasti s svojim naukom o askezi – odpovedanje gmotnim dobrinam in uživanju. Zlasti puratinizem je povdarjal pomen odrekovanja in tudi kalvinizem narekuje naj nihče ne dvomi, da je med neodrešenim in naj deluje tako, kot če bi bil med izbranimi – to pa pomeni uspeh v poklicni dejavnosti. Reformanti so dejansko prispevali k oblikovanju moderne kapitalistične družbe, ker so povdarjali takšne vzorce vedenja, čemur Weber pravi racionalno smotrno vedenje – povdarjamo učinkovito uresničevanje ciljev, zavračamo misličnost. To je bilo na začetku. Danes se soočamo z drugim vidikom modernizacije in z fruimi dokazi :
6.	povsod po nerazvitem svetu se daje prednost sorodnikom, ne glede na njihovo uspešnost.
7.	Preveč je praznikov – spoštujejo, častijo zelo veliko praznikov, kar onemogoča učinkovito delo.
8.	V Afriki je prevladujoč animizem, ki preprečuje industijsko kvaliteto, ki je značilna za modernizacijo.

Ko gre za modernizacijo družbe, gre za vprašanje sprememb, ki zadevajo vitalnost sorodnih družb, njihovo preživetje in kvaliteto tega preživetja.
V sociologiji ni enotnega mnenja, katera od the dveh teorij je točna.

Avtor: Marko Kovačič