Vojne so zaznamovale začetek in konec 20. stoletja na Balkanu. Razulat
prve svetovne vojne je bil nastanek nove balkanske države - Jugoslavije. Ob koncu stoletja pa
je nova vojna pripeljala do razpada te države, ki jo je usodno zaznamoval socializem oziroma
komunizem.
Tema o kateri govori knijga, ni samo razpad Jugoslavije, ampak tudi
istočasni propad socializma. Zakaj je torej razpadla Socialistična federativna republika
Jugoslavija? Kam je izginilo bratstvo in enotnost med nekdanjimi jugoslovanskimi narodi?
Da bi lahko odgovorili na zastavljena vprašanja, se moramo osredotočiti
predvsem na obdobje druge polovice 80-ih let, ko so pogoji za razpad Jugoslavije dozoreli. To je
bilo obdobje, ko so postajale napetosti med razvitim severnim delom in nerazvitim južnim delom
nekdanje države nevzdržne, krepiti se je začela opozicija nasproti partijski strukturi. Dejstvo
je tudi, da vse države niso bile enako pripravljene, da se vključijo v proces prehoda iz
socializma v postsocializem.
Vendar pa se je treba najprej vprašati, ali je sploh mogoče govoriti o
enotni jugoslovanski družbi ali pa je obstajalo v nekdanji Jugoslaviji več različnih družb kot
zaokroženih samostojnih sistemov. Preverjanje te hipoteze je možno na temelju analize in primerjave
sistemov, ki so jih predstavljale republike in pokrajini (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška,
Makedonija, Slovenija in Srbija s pokrajinima Kosovo in Vojvodina).
V knjigi avtor ta problem opazuje z vidika družbene slojevitosti in že
na začetku postavi hipotezo, da so razlike med republikami in pokrajinima indikator, na podlagi
katerega lahko sklepamo o obstoju različnih družb v nekdanji Jugoslaviji. Avtor se zelo podrobno
loti primerjalne analize družbene slojevitosti, pri kateri razume db sloje kot kategorije, ki so
rezultat postopka klasifikacije posameznika, ne pa kot realne db skupine. Pripadnost nekemu db
razredu je izključno rezultat posedovanja konkretnih lastnosti, ki so po mnenju raziskovalca
pomembne. Pomembna je družbena zavest, ki jo lahko razumemo kot ponotranjanje sistemskih
mehanizmov.
2. DRUŽBENA SLOJEVITOST V JUGOSLOVANSKIH REPUBLIKAH
Empirično raziskovanje db slojevitosti v nekdanjih Jugoslaviji in v vseh nekdanjih socialističnih
državah se je srečevalo s številnimi ideološkimi ovirami. Vladajoča ideologija je namreč
institucionizirala koncept brezrazredne družbe. Tako pri raziskavah db strukture praktično ne
zasledimo pojma db razred, ampak db sloj. Če pa se že gocori o razredu, gre predvsem za uporabo
pojma delavski razred.
Jugoslavija je bila v mednarodnih študijah pojmovanja kot enoten db sistem.
Govorilo se je o jugoslovanski družbi, jugoslovanskem jeziku, jug. slojih.
Kot prvi poiskus primerjalnega proučevanja db slojevitosti nam avtor
predstavi projekt, ki je trajal od leta 1986 - 1987. V raziskavo je bil zajet celoten
jugoslovanski prostor z reprezentativnimi vzorci za vse republike in pokrajini. Anketiranje
je bilo opravljeno na podlagi vprašalnika v jeziku posameznih okolij. Pri proučevanju so izhajali
iz predpostavke, da so bile republike in pokrajini zaokroženi db sistemi, ki so kljub nekaterim
povezovalnim dejavnikom vzpostavili tudi lastne vzorce db razslojevanja. Spremenljivka števila
1. je bila prostorsko politično okolje (govorimo o slovenskem, makedonskem vzorcu soc.
stratifikacije). V naslednji fazi pa sledi nadomeščanje splošne spremenljivke s konkretnimi
neodvisnimi, to so globalno delujoče spremenljivke, ki jih lahko opazujemo na celotnem prostoru
in posebnosti posameznih republiških sistemov. Končni cilj raziskave je bil identificirati
posamezne db sloje.
Izhodišče proučevanja db slojevitosti je, kot nam je znano, predpostavka
o obstoju družbene enakosti. Glede na vlogo v sistemu družbenih odnosov oziroma glede na odnose
do proizvajalnih sredstev so eni lastniki in drugi nelastniki, med njima obstajajo odnosi
dominacije in izkoriščanja. To je bilo načelo marksistične teorije. Vendar pa so socialistične
države to teorijo postavile pod vprašaj.
V socializmu je šlo najprej za odpravo zasebne lastnine in uvedbo
državne oziroma za uničenje lastnine z uvedbo družbene. Pomembno vlogo pri tem konceptu je
odigrala ideologija, ki je govorila o odpravi razredov. Ekonomska sfera je bila na začetku
edina ključna za definiranje razredov v socializmu. Vendar pa ukinitev lastnine pripelje do
prevlade ideološke strukture nad ekon., izkoriščanje je bilo sedaj utemeljeno v ideološkem
projektu.
STRATIFIKACIJSKI SISTEMI V NEKDANJI JUGOSLAVIJI - PRIMERJAVA PO REPUBLIKAH IN POKRAJINAH
Kot smo že ugotovili, se je Jugoslavija oblikovala kot enotna država z skupnimi okvirju delovanja sistemskih mehanizmov, kot so skupni politični, ekonomski, pravni sistem, sistem vladajoče ideologije, vendar pa je na drugi strani združevala področja z različno stopnjo razvitosti, različno kutlurno in zgodovinsko tradicijo.
Najprej si bomo ogledali stratifikacijsko strukturo tik pred začetkom intenzivnih procesov
njenega razpadanja.
----------------------------------------------------------------------------
01. nižji del. sloj v proizvodnji (NK in PK delavci v industriji, kmetijstvu, rudarstvu,
gradbeništvo)
02. višji delavski sloj (KV in VKC delavci, delovodje) 1. DELAVCI
03. nižji del. sloj v storitvenih dejavnostih in državni upravi (NK in PK delavci v prometu, trgovini, gostinstvu)
04. višji del. sloj v storitvenih dejavnosti in državni upravi
05. izvršilni delavci na področju zaščite in varnosti (policisti, gasilci, varnostniki)
----------------------------------------------------------------------------
6. nižji uslužbenci (administrativni delavci)
07. uslužbenci vodstveni 2. USLUŽBENCI
08. uslužbenci tehniki (v naravoslovnih in tehničnih strokah, prometu, medicini, niso v neposredni proizvodnji)
09. uslužbenci na področju socialnih storitev (vzgojitelji, učitelji, socialni delavci, medicinske sestre)
----------------------------------------------------------------------------
10. strokovnjaki
3. STROKOVNJAKI
----------------------------------------------------------------------------
11. vodilni (direktorji, političnega funkcionarji) 4. VODILNI
----------------------------------------------------------------------------
12. kmetje
KMETJE
4. SLOVENIJA IN MAKEDONIJA - primerjava slojevske strukture
Tu so avtorja zanimali predvsem nekateri metodološki vidiki priprave
slojevske klasifikacije. In zakaj ravno primerjava med Makedonijo in Slovenijo? Tu izpostavi
nekatere razlike in podobnosti med obema državama; podobnosti: obe republiki sta zemljepisno
na skrajnih robovih nekdanje JU, Slovenija na severozahodu in Makedonija na jugovzhodu, obe sta
imeli približno enako število prebivalcev, po razpadu sta obe oblikovali samostojne republike v
mejah, ki so veljale v nekdanji JU in sta bili edini državi, ki se nista vpletli v vojno v
BIH. Razlike pa so predvsem te: Makedonija je bila med najmanj razvitimi, Slovenija pa najrazvitejša
republika nekdanja JU, Slovenija je bila bistveno bolj nacionalno enotna, v Sloveniji je
prevladovala katoliška religija, v Makedoniji pa pravoslavje ob pomembni prisotnosti islama.
Kot smo že omenili, razumemo strukturo db slojev kot rezultat procesa porazdelitev dobrin. Po
končani raziskavi so ugotovili, da se slovenski profil porazdelitve slojev bistveno razlikuje
od makedonskega in pa tudi ostalih profilov. Slovenski je imel t.i. čebulno obliko, medtem ko
je imel makedonski dominantno piramidasta oblika. Bistvena ugotovitev je bila, da je bil v
Makedoniji obseg nižjega sloja bistveno večji kot v Sloveniji. Razlike med Makedonijo in
Slovenijo pa se kažejo predvsem pri izobrazbi in materialnem položaju. Tako so ugotovili, da je
bila v Sloveniji posebej pomembna tudi izobrazbam medtem ko v Makedoniji izobrazba ni posebej
istopala. Vzroke za takšno ugotovitev lahko razložimo z dejstvom, da je bilo v Makedoniji veliko
razhajanje med velikim deležem prebivalstva, ki ni imelo nobene šole in na drugi strani med
izobraženo elito. V Sloveniji to razhajanje ni bilo izrazito, večji je bil obseg tistih s
srednjo izobrazbo, nepismenih pa praktično ni bilo.
5. PREGLED NEKATERIH UGOTOVITEV
1. Če bi poskušali opisati stratifikacijski sistem nekdanje Jugoslavije
le na podlagi relativno neodvisnih stratifikacijskih dimenzij, bi lahko sklepali, da je na
njenem celotnem ozemlju deloval v temelju enoten stratifikacijski sistem.
2. Pregled porazdelitve prebivalstva na temelju njihovega položaja je
pokazal, ka je na ozemlju nekdanje Jugoslavije prevladovala piramidasta oblika porazdelitve
slojev: največji je bil obseg nižjih slojev (50%), proti vrhu pa se je obsek slojev ožal. V tem
smislu je izrazito odstopalo Kosovo, kjer je bil obseg nižjih slojev največji (77%), po drugi
strani pa je izstopala Slovenija, kjer je bil profil slojevske strukture čebulaste oblike, po
obsegu je bil največji srednji sloj, nekaj manjši je bil obseg nižjega sloja, na vrhu pa se
profil zopet zoži.
3. Rezultati analiz kažejo, da je bil v razvitih predelih nekdanje
Jugoslavije izraziteje prisoten meristokratski vzorec porazdelitve, tako je v Sloveniji
izobrazba najmočneje determinirala višino dohodka, medtem ko za Kosovo niso ugotovili značilnih
vplivoh izobrazbe na višino dohodka.
4. Na podlagi prikazanih rezultatov lahko sklepamo, do so v Jugoslaviji
sicer v skupnem institucionalnem in ideološkem okviru vzporedno obstajali trije stratifikacijski
vzorci, vsak v svojo stran sta odstopala; na eni strani Kosovo in Slovenija, na drugi strani pa
bi lahko govorili o tretjem, jugoslovanskem vzorcu.
6. ZAKLJUČEK
Glede na kratek povzetek knjige, ki sem ga naredila, bi lahko v
zaključku povedala, da gre v tej knjigi za nekoliko enostransko usmerjeno predstavitev vzrokov
za razpad Jugoslavije. Celotna raziskava je namreč usmerjena na proučevanje stratifikacijskega
sistema v nekdanji Jugoslaviji. Nekoliko manj se je avtor ukvarjal z ostalimi vzroki razpada,
ki po mojem mnenju niso zanemarljivi. Tu je treba poudariti predvsem razlike v mentaliteti,
zgodovinskem nasledstvu, religiji iz tega sveta pa nazadnje izhajajo tudi ogromne razlike v
kulturi.
Sklenem lahko z mislijo, da so bile kali razpada Jugoslavije prisotne že
ob njenem nastanku po prvi svetovni vojni. V enotno državo so vila namreč združena ozemlja, ki
so pred tem pripadala povsem razlićnim svetom. Že takrat so bile znotraj novonastalega sistema
(Kraljevine Jugoslavije) pristone velike razvojne in kulturno-civilizacijske razlike. Izkazalo
pa se je, da z oblikovanjem skupne države ni bilo mogoče zmanjšati razlik. Še več, te so se na
nekaterih točkah celo povečale. Kaj pa je za posamezne države pomenil razpad in kakršne bodo
posledice le-tega, pa bo dokončno pokazala prihodnost.
| Avtor: Marko Kovačič |
|
|
