1. Začetki moderne industrializacije v Angliji in evropsko gospodarstvo;
   
2. Nova tehnična odkritja in postopno širjenje industrializacije v Evropo;
   
3. Povezovanje Evrope in sveta;
   
4. Najpomembnejše znanstveno-tehnične pridobitve do začetka 20. stoletja;
   
5. Nova podoba mest in podeželja.
   

Industrijska revolucija je pomenila dokončno stopnjo prehoda od staroevropske fevdalne k novodobni kapitalistični industrijsko - tehnični družbi, v 19. stoletju. Anglija je bila dežela v kateri so bile najprej dane možnosti za industrijsko revolucijo, ki se je začela v 18. stoletju. Delovna etika je pospeševala nabiranje zasebnega kapitala za vlaganje v veleobrt, pred industrijsko revolucijo izvedel kapitalizem, ki je imel takrat samo v Angliji najugodnejša tla. Kajti Anglija je bila takrat vodilna kolonialna sila na svetu, država je tudi vzpodbujala znanstveno delo in s tem tehnološka odkritja. Izvedel jo je zato, da bi pocenil proizvodnjo blaga in jo s tem v zvezi povečal za velik kupni trg, ki je nastal na osnovi povpraševanja in ponudbe.

Industrijska revolucija se je začela v tekstilni industriji in je hitro zajela vse veje proizvodnje. Pripeljala je do proizvodnih sistemov, ki so končno sami sebi izoblikovali ustrezno tehnično osnovo s tem, ko so začeli s stroji proizvajati stroje - težka industrija.
Razvoju Britanije je dalo teoretično osnovo znanstveno delo, ekonomistov, kot je bil Adam Smith (1723-1790), ki je bil začetnik klasične politične ekonomije in ji dal utemeljitev v epohalnem delu: Raziskovanje naravi in vzrokov bogastva narodov, (1776).

*posledice znanstveno tehničnih odkritij in začetki industrializacije (razlaga pojma in njegovi različni vidiki)

Prišlo je do novih iznajdb, ki so močno spremenila človekovo življenjsko okolje in njegovo bivanje. V tem času pa je prav zaradi industrijske revolucije prišlo do novih filozofskih gibanj oziroma trenj, ki so se novemu življenju čudno prilagajala ali ga kritizirala.
Antagonistični družbeni odnosi v kapitalizmu so bili neizogibni in ni čudno, da je bil ne-privilegiran, večinski del, nezadovoljen, vendar zaradi neorganiziranosti ni mogel storiti noč proti položaju. Odnosi so poniževali dejanskega proizvajalca - delavstvo in utrjevali njegovo družbeno revščino.
Torej je bila glavna posledica znanstveno- tehničnih odkritij industrijska revolucija, ta pa je bila povod za nastanek novih družbenih odnosov. Njena bistvena lastnost je bila izkoriščanje poceni delovne sile, brez ozira na žrtve.
Fiziokratizem je s Smithom bil zamenjan za liberalizem, kjer šteje osnova za napredek, ki je gospodarska svoboda, za edini veljaven interes družbe. V konkurenčnem boju so propadle stare oblike cehov in manofakture, tovarne z zaostalo tehniko, skratka vse, kar se ni podrejalo gospodarskemu razvoju in napredku v svetu.

*vpliv industrializacije na gospodarstvo evropskih držav; razlike med Zahodno in Vzhodno Evropo; Srednja Evropa in kam je videl slovenski človek v tem času

Industrializacija se je z Anglije postopno širila na kontinent. Ker je industrializacija potrebovala miselnost gospodarskega liberalizma za svoj razvoj, je v Evropi zelo počasi napredovala. Na kontinentu je namreč prevladovala stanovska ureditev in državne omejitve so bile na začetku redke, politična razdrobljenost pa je onemogočala vsako organizirano dejavnost širjenja industrijske zamenjave za zastarelo.
Šele zavestna državna podpora je v Belgiji, ki je bila v prvi tretjini 19. stoletja najmočneje industrializirana dežela na kontinentu, omogočila razmah industrializacije.
Njena izhodišča so bile nekatere pokrajine, kjer se je obrtništvo zaradi ugodnih surovinskih in delovnih razmer ter pobud podjetnikov že v 18. stoletju razmahnilo in preraščalo v manofakture. Manjša industrijska območja so obstajala tudi v Franciji in Nemčiji, vendar so ta zaživela šele po carinski združitvi (1833) in z gradnjo železniškega omrežja v štiridesetih letih. Medtem je industrijska revolucija že zdavnaj dosegla Ameriko.
Samo v Franciji in Ameriki je revolucija lahko v veliki meri odstranila aristokratske oblike gospodovanja in življenja. Povsod drugod po Evropi so nove strukture meščanske družbe stale zraven avtoritet, zakoreninjenih v stari stanovski tradiciji, kateri se je predvsem v Srednji in Vzhodni Evropi presenetljivo dobro posrečilo obdržati ključne položaje v državi in družbi.
Vzhodna Evropa je pokazala večjo trdoživost. Angleških izkušenj na kontinentu na začetku niso mogli uporabiti tudi zaradi Napoleonovih vojn in celinske blokade, ki je skoraj povsem prekinila stike med Anglijo in celino.
Kot v Angliji so bila tudi na evropski celini ležišča premoga in železne rudo poglavitna. Nemčija, Francija, Belgiji in Švica so predstavljale sredi 19. stoletja že pomemben svetovni delež v proizvodnji tekstila, železa in premoga. Velja še omeniti delež Skandinavije in severne Italije, kjer se je industrija začela postopno uveljavljati, medtem, ko Rusija ni razpolagala z industrijo in njenimi posledicami. V Avstriji se je fevdalna družba obdržala vse do polovice 19. stoletja, zato so se komaj takrat razmaknile manofakture, ki potem zaradi pomanjkanja kapitala niso prešle v industrijska podjetja. Tudi mnenje vladajočega razreda je bilo usmerjeno v bojazen, da bi hitra industrializacija pripeljala do nevarnih družbenih sprememb. Kljub temu so se pojavila nekatera industrijska središča.Najbolj razvite pokrajine Habsburške monarhije so bile češke dežele (#200;eška, Moravska, Šlezija) in spodnja Avstrija (Dunaj z okolico).
Slovenske dežele so v gospodarskem razvoju zaostajale za razvitimi pokrajinami monarhije. Moderniziralo se je tradicionalno steklarstvo in železarstvo. Nastale so prve tri parne predilnice (Ajdovščina, Ljubljana, Prebold). V Trstu so nastala velika ladjedelniška podjetja in delavnice za popravilo strojev. Začela se je preobrazba tradicionalnih fužin v moderno železarsko industrijo (Prevalje, Dvor pri #142;užemberku, Lipica, Borovlje). Zelo pomembna pridobitev je bil tudi premogovnik Leše pri Prevaljah, ki je pridelal večino premoga na slovenskem ozemlju in je zaposloval okoli 600 rudarjev.
Z gradnjo železniške proge so v njeni bližini nastajali novi premogovniki. Kapital v slovenske dežele so po večini prinašali tujci, nekaj domačega plemstva je imelo v lasti številne rudnike in železarne (baron Zois, grofje Auerspergi). V kulturnem življenju pa so slovenski izobraženci takrat spoznavali razsvetljenstvo pod vplivom evropskih držav (Zois, Linhart). Obenem je bil to čas reformnih posegov Marije Terezije in Jožefa II.

Nova tehnična odkritja in postopno širjenje industrializacije v Evropo

*napredek v znanosti in tehniki ter pomembnejši znanstveniki v prvi polovici 19. stoletja

Iznajdba novih sredstev za razsvetljevanje:
Leta 1817 so začeli izdelovati sveče iz stearina in 1837 iz parafina. V prvi polovici 19. stoletja so prišle v rabo oljne in potem parafinske svetilke s cilindri. Tudi razvoj kitolovstva je v prvi polovici 19. stoletja pomagal reševati problem razsvetljave, saj so kiti dajali salo in kitovo olje, izvrstno gradivo za voščenke. Angležu Williamu Murdocku se je posrečilo napeljati plinsko razsvetljavo v Wattovo tovarno parnih strojev, kar je omogočilo tudi nočno delo. Kmalu po tem, ko so začeli uporabljati plin za razsvetljavo notranjosti poslopij, so ga poskusili uporabiti tudi za razsvetljavo ulic, za kar ima zasluge Anglež F.A.Windsor. Prvo ulično plinsko razsvetljavo je dobil London, Berlin, Dunaj.

Iznajdba tiskarskih in stavnih strojev:
Ker gutenbergova stiskalnica za tiskanje ni več zadovoljevala dobe, ki je za svoj obstoj potrebovala javno mnenje in zato časopisno izdajo, je razvoj v tej smeri zelo napredoval 1812 s Koenigom, ki je patentiral prvi praktični tiskalni stroj z valjem. Leta 1846 pa je izpopolnjen Hoejev tiskalni stroj izdeloval že 20.000 izvodov na uro, za razliko od prejšnjih 800. Ročno stavo je zamenjala leta 1813 mehanska, 1842 pa je bil izdelan stavni stroj pianotype, ki je olajšal postavljanje besedila. Leta 1826 je #200;eh Senefelder prvič preizkusil barvni tisk, ki se je lahko uporabljal za reprodukcijo slik, ilustracij in podobnega.

Nastanek fotografije:
Zaradi raziskovanj na področju kemije in fizike je 19. stoletje s Francozom Niepcejem 1820 iznašlo fotografijo. Leta 1840 je Talbot iznašel papir občutljiv za svetlobo. Po Talbotovi zaslugi se je fotografiranje izboljšalo, k temu pa je pripomogel tudi Slovenec Janez Puhar, ki je izumil steklene plošče za fotografiranje.

Komunikacije:
Duhovnik Claude Chape je iznašel 1792 leta optični brzojav, ki je kasneje povezoval Petrograd z Varšavo in Berlin s Trierjem. Velike prednosti informiranja pa je dala elektromagnetika, ko so bile že dobro znane lastnosti statične elektrike. Rus Pavel Schilling je leta 1832 demonstriral prvi elektromagnetni brzojav. Zamisel sta izboljšala Gauss in Weber. Američan Morse je 1935 leta predložil enostaven način zapisovanja, Jakobi pa je leta 1839 zasnoval v Rusiji prvi brzojavni aparat, ki je sprejeto sporočilo samodejno zapisoval. Nemško podjetje Siemens je odkupilo patent in postavilo razsežne zveze v evropskem delu Rusije. Jakobi 1850 leta iznajde tudi transkripcijski aparat.

Uporaba in iznajdba električnih lastnosti:
Iznajdba elektrostatičnega generatorja je že iz 17. stoletja. Volta je leta 1800 iz prvotnega generatorja speljal elektrokemični generator - galvanski člen, ta je poslej nadomestil v vseh poskusil izvor energije. Elektrotehnika je nujno potrebovala tak generator, ki bi mehansko energijo spremenil v električno z elektromagnetno indukcijo. Prav to pa je uspelo 1820. Oerstedu in Aragonu, sicer delno, v celoti pa je Ampere tri četa kasneje predložil teorijo elektrodinamiki in elektromagnetizmu. Sturgeon je 1825. Izdelal prvi elektromagnet, 1831. pa je Faraday s pomočjo Henryja izdelal prednika današnjih generatorjev. Werner Siemens leta 1866 vpelje "samoindukcijski dinamo", ki je bil mnogo bolj učinkovit, kit prejšnji in ki se danes uporablja v vseh generatorjih.
Druga stopnja v uporabi elektrike je bila iznajdba električnega motorja. Jakobi je 1834. zasnoval in napisal načrt za električni motor, ki je bil 1838. izboljšan in uporabljen za večji čoln.

Prevozna sredstva:
1.ceste
Trgovanje in potrebe proizvodnje so zahtevale razvoj prevozništva tako za prevoz blaga, kot za prevoz čedalje večje delovne sile. Uporaba parnih strojev je zahtevala trdne in močne ceste. Vozovi, ki so jih poganjali konji so postajali vzdržljivejši in ojačani z jeklom. Konkurenca z železnico je vplival na kakovost tlakovanja in speljevanja cest, ki so jih začeli zalivati s tekočim katranom.

2. železnice
Sprva so bile uporabljene samo v rudarstvu in industrijskih panogah, kjer so sprva vlekli vozičke pa titih ljudje, kasneje pa konji. Po raznih deželah so se iznajditelji ubadali s vprašanjem, kako narediti vozila, ki bi se sama premikala. Šele George Stephenson je leta 1814 zasnoval svojo prvo lokomotivo, ki se je izkazala kot praktična rešitev vprašanja o železniškem prevažanju. Večina strojev, ki jih je naredil do leta 1825, se je uporabljala na majhnih zasebnih železnicah, ki so bile običajno last enega samega podjetja. 1825 leta je izdelal lokomotivo za železnico Stockton-Darlington, kjer so se pokazale prednosti novega načina prevažanja in njegovo nadarjenost so splošno priznali.
Leta 1830 so bila tla v Angliji pripravljena za javno uporabo železnic. V razdobju1870-1913 se je graditev železnic močno razmahnila po vsej Evropi in severni Ameriki. Gibanje je doseglo tudi Afriko, Azijo in Avstralijo, kjer so si industrijci iskali surovine. #142;eleznice so imele tudi strateški pomen.

3. Prekopi, rečne poti in parniki
V prvi polovici 19. stoletja je naglo naraščalo število rečnih prekopov zaradi konkurence z železnici in cestovnim prometom. Robert Fulton je 1803. preizkusil prvi miniaturni parnik, leta 1807 pa je izdelal ladjo Clermont, parnik, opremljen z dvostransko delujočim Wattovim strojem. Od tega časa naprej je povpraševanje po parnikih silovito naraslo. Leta 1825 je #200;eh Ressel iznašel ladijski vijak, ki je počasi izpodrinil okorna obbočna kolesa.
Leta 1837 so čez Atlantik že vozile redne poštne ladje, kmalu zatem pa so uvedli povezave med vsemi kontinenti. Sedaj je lahko popotnik z gotovostjo potoval in ni bil podoben raziskovalcu, ki ne ve za svoj gotovi cilj.

*širjenje železniškega omrežja v Evropi

V povezavi z industrializacijo, dobivajoč podporo od nje in dajajoč ji vzpodbude, je med 1830-1870 potekala gradnja železniškega omrežja v Evropi. Tja do srede tridesetih let je bilo nekaj železnic v Angliji in Franciji. Prva nemška proga je stekla 1825. med Nurnbergom in Furthom. 1836. leta ji je sledila Belgija z veliko potezno gradnjo, ki jo je podpirala država in kasneje Italija, Rusija, Avstrija, Švica in Nizozemska. Vendar je Anglija tudi v te pogledu prednjačila pred celino, saj je imela bolj razvejano mrežo. Bistvena poteza gospodarstva od leta 1840 naprej je bila gradnja železnic in možnosti, ki jih je odpirala za tovorni in osebni promet. V vojnah za združitev Nemčije so železnice uporabljali v velikem obsegu za vojaške transporte. Pomembna je bila proga, ki je bila speljana med Parizem, Brusljem in Hamburgom. Prva tako imenovana "južna železnica" je dosegla naše kraje leta 1946 in je povezovala Dunaj s Trstom. Dokončali so jo leta 1858. Proga je bila za svoj čas mojstrsko postavljena.

* posledice industrializacije v evropskih mestih in na podeželju

Posledica industrializacije je bila v prvi meri gospodarska liberalizacija in s tem povezana sekularizacija prebivalstva v državah, ki jih je dosegla industrijska revolucija. Zaradi velike zaposlovalne kapacitete, ki jo je potrebovala in izkoriščala industrija so se oblikovali posebni industrijski revirji oziroma industrijska središča, ki so zaposloval in obenem nastanila ogromno delovne sile okoli teh središč so nastajala velika industrijska mesta. Nasploh je v mestih eksplozivno narastlo prebivalstvo, ki je prišlo zaradi propadanja kmečkih obrti povečini iz vaških krajev. Revščina in brezposelnost sta silili ljudi, da so poiskali zavetja in zaslužka v industrijskih središčih. Sčasoma je v teh središčih živelo več ljudi, kot na podeželju. Posledice so torej bile izropanje podeželskega prebivalstva in prenapolnjenje mest, kar je vodilo k primankljaju delovnih mest in tako služenju cenenega kruha, bednim življenjskim razmeram.
Primer takšnega mesta je bi Essen:
Leta:1800 - 4000 prebivalcev
   1850 - 9000 prebivalcev
   1880 - 57.000
   1900 - 119.000 od tega 68.000 zaposlenih pri industrijskem gigantu.
Za nova "moderna mesta so bili značilni visoki dimniki, revne delavske četrti ter razkošne bančne in poslovne stavbe.
Glavni problemi so postali preskrba, vodovod, kanalizacija, ceste, javni promet, šole, bolnišnice in uprava mestnih središč.

POVEZOVANJE EVROPE IN SVETA

* širjenje evropskega vpliva v različnih delih sveta v 19. stoletju

Ker so evropske države začasa kolonialnih osvajanj nastanile pripadnike svojega naroda v vseh delih sveta, predvsem pa na ozemlju Amerike, so bile te države še naprej med seboj povezane. Ljudstva so začasa gospodarske krize v Evropi bežala v širna čezoceanska področja. Tako so, seveda zavestno, širile svoj vpliv drugod po naseljenih "evropeiziranih" predelih, kjer so razvijale zametke evropske civilizacije in kulture.
Iz severne in osrednje Evrope so ljudje odhajali v Kanado in Ameriko. Iz španskega dela Evrope pa so se ljudje selili že od nekdaj v Južno Ameriko. S področja Italije in slovenskih dežel so se ljudje v manjši meri izseljevali v Avstralijo in južno Afriko, iz Vzhodne Evrope pa so se migracije širile proti Sibiriji.

*napredek v prometu in "krajšanje " razdalj; posledice sprememb v prometu (propad prevozništva, preusmeritev prometnih tokov)

Zaradi nujnih migracijskih pritiskov je bilo gospodarstvo ob svoji krizi v Evropi pripravljeno ugoditi tistim, ki so želeli ali bili prisiljeni zapustiti evropski kontinent, ki je shiral v veliki nezaposlenosti. Ugoditi jim je najprej moralo v izboljšavi potovalnih sredstev, tako v kvaliteti in varnosti, kot tudi v hitrosti.
Napredek v prometu je bil povezan z odkrivanjem tehničnih izboljšav, ki so bistveno pripomogle k hitrosti železnice, ki je že leta 1875 dosegala 100 km/h. Tudi parniki so pluli hitreje in po krajših poteh.
Ker so se evropske sile bojevale za razdelitev sveta in so bile skrajno previdne in nezaupne druga do druge, so celo preprečevale gradnje prevozniških poti skozi njihova ozemlja. To je bila kriza imperializma, saj je neenotnost evropske politike dosegla svoj vrhunec in prešla v diplomatske napetosti med državami v Evropi in izven nje. Daljnosežne posledice te krize so se dotaknile tudi prevozništva, ki je takrat bilo na najboljši poti, da poveže evropski kontinent z ostalimi, kar seveda zaradi nemirnih razmer ni uspelo.

*izseljevanje in kolonizacija najrazličnejših predelov sveta

Za množično izseljevanje Evropejcev v čezoceanske dežele je bilo več vzrokov: neugodne življenjske razmere doma (brezposelnost, preganjanje zaradi verskega ali političnega prepričanja, izseljevanje kaznjencev), tunina je nudila vrsto vabljivih pogojev (ceneno ali brezplačno zemljo, hitro obogatitev, vetsko in politično svobodo, zaposlitev,…)…Evropejci so se preseljevali predvsem na ameriško celino in delno đe v Avstralijo in južno Afriko. Vzhodna Evropa proti Sibirski pokrajini.
Posledice takšnih selitev so se odražale v širjenju političnega vpliva Evrope, "evropeizaciji" in kulturi teh področij in v povezavi sveta v celoto. Pri kolonialni razdelitvi sveta je dobila največji delež Anglija, ki je zavzela ves severni del Severne Amerike, Avstralijo, Indijo in Burmo, nato pa še skoraj ves vzhodni del afriške celine (Egipt, Sudan…). Med evropskimi državami sta sledili Francija in Nemčija, ki sta pridobili Indokino in večji del severnovzhodne Afrike. Portugalska je imela precej ozemlja v spodnjem predelu Afrike (Angola,…), Nizozemska pa Novo Gvinejsko otočje. Rusija si je prisvojila celotno Sibirijo in pričela osvajati vzhodno mejo Evrope ter Finsko.

*spoznavanje različnih svetov, njihovo zraščanje in širjenje obzorja

Med letom 1859 in 1871 poteka narodna združitev Italije, pri čemer se ta znebi avstrijskega gospostva. Evropa se je združeval in ločeval predvsem v smislu carinskih zvez. V Nemčiji je bila ustanovljena carinska zveza leta 1834 in je do leta 1870 zajela vse nemške dežele razen Hamburga in Bremna. V Habsburški monarhiji je bila leta 1850 ukinjena carinska meja med Avstrijo in Ogrsko. Leta 1851 je bila v Rusiji ukinjena carinska meja s Poljsko, pod carsko oblastjo. V Švici so bile med 1848 in 1874 ukinjene medkantonske carinske meje. Povezane pa so bile še Danska, Šlezija in Holstein ter Norveška in Švedska.
Te zveze so pomenile hkrati tudi priprave na kasnejše zedinjenje Nemčije in ostala sodelovanja med deželami, širjenje obzorja v smislu zavedanja delavske izkorišačanosti…

* preraščanje lokalnih (regionalnih) trgov in oblikovanje državnega (nacionalnega) trga

Prav pod vplivom oblikovanja prostocarinskih povezav so lokalni trgi preraščali s pomočjo prometno informacijskih sistemov v meddržavne oziroma tuje trge. Trgovina je tako postala razvejan sistem enot po kontinentu in izven Evrope. Interes gospodarstva je težil k večji prodaji in izvozu izdelkov, za nove obrate pa so potrebovali nov kapital, ki ga je v Evropi takrat primanjkovalo, zato so nastale združbe večjih podjetij v delniške družbe, ki so tako lažje nadzirale priliv in odtok novega kapitala, deleže vloženega kapitala pa so izkazovali vrednostni papirji. Take združbe s ustanavljali delničarji na skupščinah, zato je to vrsto poslovanja še močneje utrdil nacionalni bančni sistem. Nacionalni trg je bil tudi zagotovljen z deležem raznih taks, ki so zagotavljale reden priliv.

*vzroki za povečevanje razlik v razvitosti posameznih držav in delov sveta

Vzroki so v različnih družbenih sistemih posameznih držav, v prisotnosti industrijskega napredka in dobro organiziranega tržnega sistema, v politični moči držav in območjih njihovih kolonialnih ozemelj, geografski in religiozni strukturi in vplivom le te na obliko državnega sistema, v množini neenakosti in nastanku družbenih razredov, v kapaciteti naravnih bogastev, v prometni povezavi z ostalimi državami…

NAJPOMEMBNEJŠE ZNANSTVENO - TEHNIČNE PRIDOBITVE DO ZAČETKA 20. STOLETJA

*napredek v znanosti v drugi polovici 19. stoletja, pomembnejši znanstveniki in temelji nove znanstvene podobe sveta

1869….dokončan Sueški prekop
1876….Otto iznajde štiritaktni motor z notranjim izgorevanjem
1878….Louis Pasteur raziskuje kužne bolezni in objavi o tem poročilo
1879….Edison naredi tehnično uporabno žarnico
1882….Koch odkrije bacil tuberkoloze in malarije
1885….Benz skonstruira avto na tri kolesa
1887….Teslova odkritja o izmeničnih tokovih visoke napetosti
1889….Braun izdela katodno cev.

Pozitivistična vera v znanost, ki so jo opravičevale pomembne storitve in učinkovita odkritja na vseh področjih raziskovanja, evolucionizem, ki je razvojno misel rodovitno prenesel v raziskovanje organskega sveta in historični materializem, ki je človeško zgodovino uporabil v svoj prid, so glavne značilnosti te dobe, ki prehaja v 20. stoletje. Razmahnilo se je gospodarstvo, ki je imelo vpliv domala vsepovsod. Človek je politično, gospodarsko in prometno osvajal ves svet (evropski človek), zato je bil to začetek evropeizacije vseh svetovnih kultur, neevropski in evropski družbi zelo nevaren. To je bila železna doba.

*glavne tehnične iznajdbe in izumi iz druge polovice 19. in začetka 20. stoletja ter njihov vpliv na življenje ljudi

Tiskarstvo:
Leta 1867 je Kljaginski zasnoval avtomatičen stavni stroj. Američan Sholes je leta 1868 patentiral pisalni stroj, tudi litografija je bila v tem času omogočena. Tehnične izpopolnitve so omogočile razvoj časopisnih, torej informativnih, nujno potrebnih, medijev. Založništvo pa je imelo mnogo lažjo pot.

Fotografija:
Madox je leta 1871 iznašel suho ploščo za fotografijo, leta 1880 je podjetje Eastman začelo izdelovati take plošče za širšo uporabo.
Fotografija ima še danes pomembno vlogo pri številnih dejavnostih, takrat pa so bile le te odkrite s pomočjo fotografije in ostalih kemijskih in fizikalnih procesov, ki so sodili zraven.

Komunikacije:
Elektromagnetski brzojavi so se razvijali v smeri avtomatskega sprejemanja in oddajanja. Siemens je leta 1866 iznašel samoindukcijski dinamo, ki se še danes uporablja v vseh generatorjih. Jakobi je iznašel električni motor.

Železnice:
Nicolson je preurejal vlakovne kompozicije že po sodobnem sistemu, tako da je združil vse najboljše lastnosti hitrosti, porabe goriva in udobnosti. Leta 1883 je imel Orient Express, ki je vozil iz Pariza na Dunaj prve jedilne in spalne vagone. Sedaj so šle raziskave predvsem v smer večje varnosti kompozicij pri zaviranju, kar je omogočila uporaba novih materialov.
Siemens je leta 1895 izvedel prvo malo električno železnico v Berlinu, ki je osnova današnjim.

Predvsem pa so bila zelo pomembna odkritja biologov in kemijske iznajdbe, ki so povzročile napredek medicine. Vsekakor je znanost služila v korist in blagor človeku ter mu zmeraj znova dajala novih pobud za delo in raziskovanje.

NOVA PODOBA MEST IN PODEŽELJA

*rast mest in preseljevanje ljudi iz podeželja v mesto

Ker so zaradi industrializacije cehi propadli, prav tako je vplivala odprava tlačanstva, kmečki človek ni imel možnosti zaslužka in preživetja. Moral se je odpraviti v mesto, kjer je bila delovna sila za mali denar potrebna. Torej revščina in brezposelnost na podeželju sta ljudi priganjali v mesta, kjer je bila visoka koncentracija industrije.

*spremembe v standardu in načinu življenja različnih družbenih plasti (življenje "različnih " meščanov, delavcev, plemičev, kmetov)

V stari družbeni ureditvi je bilo manj privilegiranih, kot v novi. Bilo pa je v novi ureditvi več izkoriščanih, kot v stari ureditvi. Razlika je nastala zaradi srednjega sloja, ki se je tedaj zaradi viška delovne sile skrčil.

Stara družbena ureditev:
  4,8 % plemstva
47,6% obrtnikov in kmetov
47,6% poljedelskih delavcev

Nova družbena ureditev:
  5,7% kapitalistov
37,7% uradnikov in trgovcev
56,6% delavcev

Meščanski srednji sloj so sestavljali mali podjetniki, trgovci in obrtniki, nameščenci ter uradniki na področju uprave v podjetjih in državne uprave, ter tehnična inteligenca. Izobraženci raznih strok so spadali med meščanstvo, pridobili so si velik ugled, predvsem v manj razvitih deželah. Nasploh je pomenil ta srenji sloj meščanstvo, ki so mu postale vrline, kot so razum, varčnost in red glavno vodilo v življenju, tako javnem kot zasebnem. Nasproti privilegiranemu plemstvu (po rodu9 je postavilo meščanstvo novo družbeno merilo: položaj osnovan na delu in sposobnosti, izobrazbi in razumu, kar je pomenilo družbeni napredek za vsakogar, ki tako doseže premoženje in izobrazbo. Meščanske družine so temu cilju namenile posebno oliki članov, vzgojo otrok po modelu meščanske odlične vzgoje, skratka nabralo se je vse preveč puhlih domislic, ki so preproste in revne žalili. Nižji delavski sloj ali proletariat je živel mizerno, človeka nevredno življenje.

* postopno oblikovanje potrošniške družbe

Potrošniška družba je zagovarjala gospodarsko svobodo, ki bo vsebovala tudi popolno svobodo posameznika, torej liberalnost. Svobodni trg je postal dejavnik gospodarskega razvoja.

Avtor: