PRI PREDMETU ZGODOVINA SLOVENCEV
OD 1750 DO 1918
PEDAGOŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA ZGODOVINO
Janez Oblak
4. letnik. zgo.-geo.
Maribor, junij 1999
UVOD Namen mojega dela je prikazati značaj ljudi, na Slovenskem Štajerskem. Naloga je bila narejena na podlagi štirih zvezkov z naslovom Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, katerih avtor je Niko Kuret. Ti štirje zvezki so pravzaprav prevod odgovorov na različna anketna vprašanja, ki opisujejo življenje ljudi. Le manjši del teh pa je namenjen opisom značaja.
Ime G. Göth je nerazdružljivo povezano z anketno akcijo, ki je hotela z vprašalnicami zbrati podatke za statistično-topografsko podobo dežele Štajerske v prvi polovici 19. stoletja. Prof. dr. Göth je pravzaprav v letih 1838-45 nadaljeval akcijo, ki jo je bil započel že leta 1811 nadvojvoda Janez, pa je zavoljo slabega odziva obtičala.1
Do pred kratkim so nekateri avtorji objavljali le drobce tega dela, ki jo danes imenujemo "Gothova Topografija". Gradivo, ki je skoraj sto let neobdelano ležalo v Graškem arhivu, zaobjema nad 500 krajev iz Slovenskega Štajerskega.
Obravnavana naselja in okraji so seveda različno veliki. V Gö
thejevi topografiji tako najdemo kraje, ki nimajo šole, zdravnika in svoje požarne varnosti, kot tudi večja mesta. Posledica tega je različno velik obseg odgovorov na vprašanja iz katerih sem iskal opise ljudskega značaja. Ta slika zato ne more biti popolna, saj je odvisna od opisov, ki so mi bili na razpolago.
ŽIVLJENJE PRED LETOM 1848
Preden se lotim opisovanja "ljudskega značaja", moram zapisati še nekaj besed o življenjskih razmerah ljudi, v katerih so živeli. Te seveda niso bile enake na vsem ozemlju, pa vendar nam dajejo neko podobo skozi katero se zgodovinarji skušamo približati obdobju, ki ga obravnavamo.
"Podložnikovo stanovanje je skrajno nečedno in umazano, ker prebiva z vso družino v svoji tako imenovani dimnici ali kuhinji brez dimnika. V njej ima hkrati ognjišče, krušno peč, kotel za prašiče, mizo, kurnik, delavnico in ležišče. Za posteljo ali ležišče si redkokdaj privošči sveže slame ali rjuhe. Leži namreč na golem telesu v svoji delavniški obleki. Ne umiva se, ne čedi svojega života in ne pere svojega bornega rascapanega oblačila ves teden-razen za nedeljo ali praznik, ko gre v cerkev."2
"Obleka-dolge hlače in suknja je večinoma iz lodna domače izdelave. Opaziti je pa tudi, da začenjajo zdaj (1845) zlasti mladi ljudje nositi meščansko obleko iz zelo finega sukna in blaga."3
Tako preprosta, kot hiša in obleka je bila tudi prehrana. "Preprost človek tukaj je pogosto, mnogo a slabo. Žganke, fižol, solato, repo, zelje in slab kruh z nekoliko masti."4
Zelo pomemben del življenja je bila zabava. Ta je bila razumljivo na podeželju drugačna kot v mestih, pa vendar so ljudje "poleti najraje obiskovali proščenja v sosednjih župnijah ter romanja."5 Zelo lepo je prikazano družabno življenje v Hrastovcu. "Najboljša zabava odrasle mladine je ples. Če fant svojo izvoljenko zvečer lahko pelje na ples, je njegovo veselje popolno. Staro in mlado se zabava predvsem v vinskih hramih, kamor drug drugega vabijo, da ob prigrizku, prekajenem mesu ali pečenem puranu pijejo in pojejo. Včasih a zelo redkokdaj se nazadnje tudi stepejo. Pred leti se je med Slovenci celo pri Dolancih udomačil nemški valček."6
LJUDSKI ZNAČAJ SAVINJČANOV
ŠT. ANDRAŽ NAD POLZELO
"Značaj tukajšnjega ljudstva še ni popolnoma izdelan. Daleč od vseh mest in glavnih cest je navadni človek večinoma še zelo preprost, neuglajen in trd do tujcev in lastnih ljudi. V pravem pomenu besede je še stroj brez življenja, ki ga poznavalec ali izobraženec poljubno poženeta v tek. Ob srečni mešanici sangviničnega in flegmatičnega temperamenta bi bil nekoliko dovzeten tudi za veselje in družabno razvedrilo, ako bi podedovana lakomnost v njegovem jedru ne pačila njegovega značaja in ne ustvarjala marsikatere nravstvene zavore. Berača ne obdari iz usmiljenja, marveč iz strahu pred nesrečo ali škodo. Ne moremo mu očitati, da prevladujejo v njem hude zablode ali zločini, saj pri tukajšnjem višjem deželskem sodišču že 14 let nista bila zaprta hkrati dva zločinca. Ljudstvo najde svojo največjo srečo v udobnem životarjenju in se za nič na svetu ne briga razen za lastno ognjišče."7
"Ljubezen do domovine in do vladarja, smisel za skupnost in sploh vse kreposti državljana višje izobrazbe še ne kalijo na tukajšnjih tleh, toda resnost oblasti, če se ji pridružita dostojanstvo in vztrajnost, lahko doseže največjo požrtvovalnost. Poleg lakomnosti je pijančevanje ena izmed najhujših napak tukajšnjega ljudstva. Vdano mu je do nezmernosti. Ob vsaki priložnosti, pri krstih, ženitvovanjih, pogrebih, žegnanjih, živilskih sejmih in drugih shodih lokajo vino čez mero. Vsi izgredi, pretepi in druge norosti so le posledica tega nagnjenja in malo je primerov, da bi jih zagrešili trezni ljudje."8
BELE VODE
"Ljudje v okraju so bolj neotesani kakor olikani, sicer pa dobrodušni in svoje obveznosti v redu plačujejo; če že ne ob določenem roku, vendar nikoli ne umanjkajo."9
SV. FLORIJAN PRI ŠOŠTANJU
"Vsak kmet živi na svojem posestvu kot neomejen gospodar. Ljudje se med seboj dobro razumejo, so gostoljubni in pomagajo pri večjih delih drug drugemu, kot dobri sosedje."10
GOMILSKO
"Velika hiba Savinjske doline je hudo nagnjenje k razkošju, ki v marsikaterem kraju presega vse meje. Posebno ženski svet posnema vse, kar vidi na bogatih meščankah. Zato v teh krajih vsak prihranek sproti izgine."11
GORNJI GRAD
"Navadni prestopki v tem okraju so pretepi med fanti, navadno v vinjenosti. Na splošno prevladuje v okraju vernost združena s poštenostjo, v tem pa hribovci daleč prednjačijo pred prebivalstvom blizu ceste."12
POSAVSKO HRIBOVJE IN BREŽIŠKA RAVAN
DOBJE PRI PLANINI
"Glavna značilnost značaja tukajšnjih prebivalcev je ravnodušnost do dobrega in slabega. Radi kupčujejo z živino, da pri tem kaj zaslužijo, mladi moški pa tu in tam tihotapijo tobak. Stari so zelo trmasti in nepokorni do predstojnikov, zelo samoljubi in prepričani, da dajatve niso božja ali cesarska odredba, marveč, da vse zadrži gosposka, ki da jo je treba odpraviti. Mlajši rod je v teh stvareh nekoliko dostopnejši. V starih živi še precejšnja vera v čarovnice in strahove."13
BREŽICE
"Ker je vina dosti in ga ni mogoče dovolj prodati, se prebivalci precej udajajo pijači, iz česar se rodijo prestopki. Bližnje Hrvaško tudi močno vabi k tihotapstvu tobaka za kajenje in njuhanje."14
CELJSKA REGIJA IN DRAVINJSKE GORICE
CELJE
"Celjski meščani obiskujejo poleti gledališče, pozimi kazino. Prebivalci se zabavajo s kvartanjem in kegljanjem, pijejo alkoholne pijače: žganje, pivo, vino,... kar ima svoje posledice."15 Žal o karakterju ni napisanega nič.
ČREŠNJEVEC
"Prebivalstvo je dokaj vedrega značaja, toda zahrbtno. Pogoste nastanitve vojakov v mnogočem pripomorejo k demoralizaciji."16
JELŠE
"Značaj prebivalcev v tem okraju je miren. Samo vdanost pijači, ki se ji je v teh vinorodnih krajih težko odreči, vodi do marsikaterih prestopkov. Prebivalci so leni za delo in se rajši odrečejo zaslužku, kot da bi se morali z delom preveč naprezati."17
JARENINSKI DVOR
"Ljudstvo tega okraja je v glavnem mirno, a dokaj samosvoje in sebično, posebej do ljudi, ki ne sodijo v njegov krog. Vede se lahkomiselno, se je pa dokaj otreslo predsodkov in praznoverja. Verno je in v veri dobro poučeno, po značaju je dobrohotno in radodarno in ima občutek za čast, trdosrčnost in navadni prestopki so mu tuji. Lahko ga je pridobiti za dobro stvar, če ga potiplješ na pravem mestu njegove časti. Če se namreč prikupiš njegovemu občutku za čast, ti ne bo več ugovarjal. Ljudstvo ima vseskozi lep značaj in je mirno... Predvsem je odvisno od prepričevanja dušnih pastirjev in ga je mogoče navajati k pravemu ravnanju."18
FALA IN HRASTOVEC
Zaradi obsežnejšega poročanja "gospode", ter zaradi lažje primerjave značaja prebivalcev teh dveh okrajev sem izvedel paralelni prikaz.
"V tem okraju razen pijančevanja, kvartopirstva in ljubimkanja pri delu prebivalstva ni opaziti splošno značilnih lastnosti. Tukajšnji podložnik je dokaj ubogljiv, prožen, tudi priliznjen, kadar nastopi s prošnjo. Delaven je in prizadeven, vendar pa še premalo, da bi bil pripravljen za pravo podjetnost (industrijo). Po hišah ni dosti reda in snage, čeprav Slovenec na splošno ljubi udobnost. Tukajšnji podložnik je veren, nima pa zadosti verskega znanja, a tudi ni tako zelo fanatičen, kakor ljudje v nekaterih krajih zgornjega Štajerskega. Je živahnega temperamenta, prijazen, dobrovoljen in gostoljuben. Pri kozarcu vina ga je lahko pripraviti do prijateljstva in uslužnosti, česar se pa brž skesa, ko je pijanost mimo. Rad prelomi besedo, če le pri tem ne tvega vsega svojega kredita. Rad pokaže svojo premožnost, ni mu pa všeč, če jo opaziš ob času oddaj. Njegov temperament ga spravi sicer kmalu v naglo jezo, ki pa ne traja dolgo. Trma je ena izmed glavnih potez njegovega značaja, vendar se da tudi voditi. Dokaj zaupljiv je, ni pa zmožen trdnega prijateljstva in nezlomljive zvestobe, kar priča o njegovem lahkomiselnem značaju. Najpogostejši prestopki so tukaj tatvine, toda zagreši jih samo najnižji sloj: služničad, najemniki, viničarji ali sogorniki. Nagib zanje je želja po premoženju in udobju. Krivi pa so tudi skromni dohodki tega sloja...Lesna trgovina s Hrvaškim in Banatom ne prinaša samo epidemičnih bolezni, ampak občutno škoduje tudi nravosti. Razbrzdanost, ki na splavih vlada med drvarji, ne zaostaja dosti za razbrzdanostjo pomorščakov."19 | Goričan je dobre narave, izobražen, človekoljuben in gostoljuben; zelo skrbi za vzgojo svojih otrok, je častihlepen, izredno ljubi svoj rodni kraj, prav tako pa tudi kozarček dobrega vina. Svojemu deželnemu knezu je v resnični ljubezni vdan. Dolanec ima še nekaj več izobrazbe, ni pa tako človekoljuben in gostoljuben kakor goričan. Na da dosti na vzgojo svojih otrok in jih že v nežni mladosti preganja k delu. Je pa marljivejši od Goričana, ljubi prav tako nad vse svoj domači kraj, si najrajši v njem poišče ženo in prav tako ljubi vino. Oboji Slovenci imajo nagnjenje, da ob priložnosti kakšno malenkost izmaknejo, toda te kraje so nepomembne. Sploh pa tukajšnji Slovenec redko zagreši kak zločin, kvečjemu če tatvina presega po postavi določeno vrednost ali pa če bi se oženjen in zaljubljen moški rad znebil nadležne zakonske polovice. Znani so primeri, da je bila zavoljo takšne strasti zakonska polovica zastrupljena, obešena, zadavljena ali do smrti pretepena. Čistosti se mladina v Slovenskih goricah ne drži preveč... Vzrok za ta greh je pač najprej vino, nato pa obojestransko zapeljevanje. Lahko se samo na splošno pripomni, da Slovenec sočustvuje ob nesreči svojega soseda, mu pomaga in je sploh do vsakogar, ki je v potrebi, radodaren in usmiljen. Zelo pa ga boli, če kdaj sam okusi nasprotno. Danih mu je mnogo lastnosti in sposobnosti, ki mu jih je narava očitno namenila za višjo izobrazbo. S praktičnim obdelovanjem njiv in vinogradov si mimo teoretičnih načel nabira vsakdanje izkušnje."20 |
ZAKLJUČEK Na podlagi tega vira je seveda težko oblikovati stereotip, ki bi bil značilen za prebivalce Slovenskega Štajerskega. Vprašanje pa je tudi, ali je bil to sploh namen moje naloge. Sam priznam, da ne posedujem toliko znanja, da bi lahko sedaj objektivno povzel, ali celo ovrednotil ljudski značaj v posameznih okrajih. Temu sem se skušal izogniti. Naloga je zato oblikovana tako, da jo bralec prebere in si v veliki meri sam ustvari svoje mnenje, saj lahko vsakršno posploševanje privede do pozitivnih ali negativnih oblik vrednotenja ljudskega značaja. V mislih imam nacionalistična gledanja, ki poveličujejo le eno plat medalje, medtem, ko drugo zamolčijo, ali pa napak interpretirajo.
Naj na tem mestu opozorim tudi na subjektivnost avtorjev, ki navajajo značilnosti ljudskega značaja za posamezne okraje. Ljudski značaj namreč ni merljiva kategorija, temveč je v veliki meri odvisen od izkušenj in opažanj, ki so odvisna od večih faktorjev, katerih pa na tem mestu ne morem posebej obravnavati.
Kot navaja vir na večih mestih, najdemo, na tako majhnem Slovensko Štajerskem prostoru, veliko različnih ljudskih značilnosti, ki pa le imajo skupne točke. Kljub "neotesanemu in neizoblikovanemu" značaju je namreč Štajerc pravzaprav pošten, delaven in veder ter dobrodušen človek, ki pa ga spremljajo temne lise. To so predvsem alkohol, za katerega pa vemo, da v prevelikih količinah lahko zmeša glavo še tako uglajenemu človeku. Velikokrat avtorji navajajo, da prav ta povzroča največ nevšečnosti, saj se vinjeni fantje večkrat stepejo. Kot negativno lastnost pisci, ki odgovarjajo na anketna vprašanja omenjajo tudi manjše kraje.
Omeniti pa velja predvsem to, da je izmed obravnavanih naselij moč razbrati razlike v značaju na lokalni ravni. Na primer, ljudje v kraji, ki se nahajajo ob cestah in plovnih poteh, kjer je pretok prebivalstva bil že takrat večji in je življenje postajalo hitrejše, imajo izpostavljenih več negativnih lastnosti, kot ti, ki so živeli dalj do vsega dogajanja. Tradicionalno kmečko življenje večina avtorjev, ki odgovarjajo na vprašanja opisuje s spoštovanjem. Čutiti je, da so torej višji sloji, za katere je slovenski človek (če smemo tako govoriti) delal, cenili njegovo iskrenost ter preprostost, ki je bila povezana z načinom življenja, ki je bilo času in stanu primerno.
Poučen pogled na nekdanje "ljudsko življenje Slovenskega Štajerskega" je vsekakor dragocen vir, še posebej danes, ko človek na veliko išče svojo identiteto. "Kdo smo in kam gremo?", je vprašanje sodobnosti. Pri tem pa ne smemo pozabiti na našo preteklost, katere del ali njena posledica je tudi izoblikovanje našega značaja. Kljub času, ki je pretekel od takrat pa do danes, ostaja eno kljub lokalnim značilnostim nespremenjeno; Človek je človek, krvav pod kožo. Samo on ima sposobnost doumeti, kaj je prav in kaj ni, da dela dobro ali ne. Naš značaj nam pri tem pomaga ali nas zavira. Nemogoče je brez truda v sebi gojiti dobro in se upirati slabemu. Najprej moramo sebe spoznati.
Opombe
1. Niko Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, 1. del-1. snopič, SAZU, Ljubljana, 1985, str. 7.2. Prav tam, str. 58.
3. Prav tam, str. 66.
4. Prav tam, str. 59.
5. Niko Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, 1. del-2. snopič, str. 160.
6. Niko Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, 1. Del-3. Snopič, str. 85.
7. Niko Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, 1. del-1. snopič, SAZU, Ljubljana, 1985, str. 63.
8. Prav tam, str. 63.
9. Prav tam, str. 67.
10. Niko Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, 1. del-3. snopič, str. 245.
11. Prav tam, str. 256.
12. Prav tam, str. 286.
13. Niko Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, 1. del-2. snopič, str. 157.
14. Niko Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, 1. del-1. snopič, str. 99.
15. Niko Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, 1. del-2. snopič, str. 121.
16. Prav tam, str. 149.
17. Prav tam, str. 194.
18. Niko Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, 2. del- 1. snopič, str. 153.
19. Niko Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, 1. del- 3. snopič, str. 230
20. Niko Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, 2. del- 1. snopič, str. 74.
| Avtor: Janez Oblak |
|
|
