Italijansko prodiranje iz zahoda 1918 in razlogi za to!

3.novembra 1918 je Avstro-Ogrska kapitulirala. Italija je takoj zasedla ozemlje, ki jim ga je obljubila Velik Britanija na londonskem sporazumu 1915, èe prestopijo na njihovo stran. Italija pa je zavzela celo veè kot ji je bilo obljubljeno.
Pri prodoru proti Ljubljani jih je zaustavila Narodna vlada Slovenija, ki se je predstavljala za srbske vojake pod vodstvom polkovnika Švabiæa, na Gorenjskem in Notranjskem pa jeseniška narodna straža.

Boj za Štajersko ter vloga generala Maistra ter prostovoljcev za S mejo

Nemci so MB na koncu vojne nameravali prikljuèiti Avstriji. Major Maister je 1. novembra prevzel poveljstvo nad mestno garnizijo. Narodni svet za Štajersko ga je povišal v generala ter ga imenoval za poveljnika vse slovenske Štajerske. Maister je izvedel mobilizacijo. Zbral je okoli 3000 vojakov in èez nekaj dni razorožil grozeèo nemško varnostno stražo, zatrl nemški upor v MB ter prodrl skoraj do slo.-nem. Narodnostne meje na Štajerskem.

Boji za Koroško v letih 1918/1919 (Malgaj, Lavriè) in razlogi za neuspeh

Prvo akcijo je vodil Malgaj, ki je s slovenskimi prostovoljci zasedel Mežiško dolino, Pliberk in Velikovec.
Sredi novembra 1918 je Lavriè zasedel Z Koroško in se z Avstrijci dogovoril za razmejitveno èrto na Zilji in Dravi.
Januarja 1919 so slovenske vojaške sile postale prešibke, Avstrijci so jih prisilili v umik s skoraj celotne Koroške. Narodna vlada v Ljubljani ni poskrbela za zadostne okrepitve, hkrati pa je Maistru prepovedala vojaške akcije na Koroškem. Umakniti se je moral z V Koroške. Konec maja 1919 je redna jugoslovanska vojska (z veèino slovenskih enot) zasedla Koroško.
Nerealna ocena slovenske narodne vlade ter njena neodloènost.

DOLOÈANJE MEJA NA PARIŠKI MIROVNI KONFERENCI

Doloèitev na Štajerskem in Prekmurju

Maribor in Dravsko dolino je dobila kraljevina SHS zaradi Maistra. Slovenci smo na Štajerskem dosegli svojo etnièno mejo.
Prekmurje smo dobili neprièakovano. Ker je Madžarska postala madžarska sovjetska republika, so nam dali Prekmurje zaradi strahu pred širitvijo revolucije (komunizma).

Odloèitev mirovne konference o plebiscitu v celovški kotlini in vzroki za neuspeh Slovencev

Avgusta 1919 so se odloèili, da bodo izvedli ta plebiscit. Celovško kotlino so razdelili v cono A ter cono B. V coni A so bili pretežno Slovenci, v coni B pa pretežno Avstrijci. Sprva se je plebiscit izvedel v coni A, èe bi pa bil uspešen za slovensko stran, pa se bi še izvedel v coni B. Plebiscit pa je bil izveden 6. oktobra 1920.

Avstrijska propaganda je bila intenzivnejša, pa tudi agresivnejša. Izrabila je vse slabosti kraljevine SHS (pravoslavni Srbi, neodloènost vlade, agresivna jugoslovanska vojska), gospodarska navezanost kmetov na Celovec, demokratièna in socialno varna Avstrija, zgodovinska navezanost Koroške na Avstrijo.

Avtor: