Skozi stoletja pa je prihajalo do izginjanja prvotnih plemenskih značilnosti, zato so okoli leta 800 pr n.št. Grki prevzeli skupno ime Heleni. Ker pa niso bili povezani v državo, so imeli ime za skupno deželo, ki se je imenovala Helada.
Njihova družbena ureditev je bila kar komplicirana. Najprej so živeli v RODOVIH, katerim je poveljeval GEROND. Več rodov se je povezovalo v BRATSTVA ali FRATRIJE. Bratstva so bila povečini vojaške enote. Povezovala so se v PLEMENA ali FILE. Na čelu plemena je bil BAZILEVS. Glavno besedo je imela LJUDSKA SKUPŠČINA ali AGORA, v kateri so bili moški, ki so nosili orožje.
Zaradi razslojevanja se je vse bolj uveljavljala 1judska aristokracija, na oblast pa so prišli vladarji na osnovi dednosti. Vladarji so si prisvajali zemljo, zahtevali so davke, ki pa jih kmetje niso mogli plačevati, zato je prišlo do zadolževanja in suženjstva. Drugo prebivalstvo se je moralo vladajočim gospodarsko, politično in pravno podrejati.
Na vaseh so živeli tudi takšni, ki niso imeli nič zemlje, to so bili TETI ali DNINARJI. O nastajanju polisov najlepše govorita Homerjevi pesnitvi Iliada in Odiseja. Iliada govori o grškem napadanju Troje (Trojanska vojna 1100 pr.n.št.), v katerem nastopata junaka, Ahil in Agamemnom. Odiseja pa govori o potovanju Odiseja nazaj na Atilo, pot pa mu onemogočajo sirene. Svojim vojakom veli, naj si zamašijo ušesa, sam pa se da privezati na jambor, da jih ne bi zvabile na čeri. Dogaja se 10 let po Trojanski vojni.Homer opisuje družbo, kot peščico poljedelcev, živečih okoli trdnjav pod vodstvom vladarjev.
Preživljali so se sprva s poljedelstvom in živinorejo, čeprav je obdelovalne zemlje malo, saj je veliko goratega sveta. Takrat so že poznali železo in bronasto orožje ter orodje, ki so ga uporabljali za borbo in obdelavo zemlje.
Ker je bila Grčija zelo hribovita in se plemena med seboj niso povezovala v države, so se vse bolj razvijale majhne mestne državice ali POLISI. Mestna državica oz. polis se je večinoma razvil pod trdnjavo ali kraljevim gradom. Tam so se okoli naselili tudi plemiči, obrtniki in trgovci. Toda k polisu je spadalo tudi kmečko prebivalstvo. Zgornji del mesta je bil starejši, tam so bila razna svetišča, spodnji del pa je bil mlajši, kjer so živeli kmetje in drugi. Polisi so bili: ATENE, ŠPARTA, KORINT, MILET in drugi. Med seboj so se razlikovali po velikosti in po moči. Na čelu polisov so bili kralji, ki so se imenovali BAZILEVSI. Kralji so bili povečini vojskovodje, vrhovni sodniki in najvišji svečeniki. Sprva jih je ljudstvo volilo, nato pa so postali dedni.
Toda z naraščajočo obrtjo in trgovino se tudi plemstvu ni uspelo obdržati na oblasti, ker je oblast prevzelo bogato meščanstvo. Polisi pa so imeli tudi nekaj skupnega, vsi so težili k popolni gospodarski in politični neodvisnosti. Ker so živeli v teh polisih in ne v skupni državi, se jim je zdelo, da je ta državica njihova in so jo hoteli obdržati ter jo razviti gospodarsko in politično uspešneje od drugih. Navezovali so sicer stike z drugimi polisi, vendar kakšne zveze oz. odvisnosti med njimi ni bilo. Po prihodu meščanstva na oblast in razvoju trgovine in obrti je prišlo do razlik med prebivalci mestnih državic. Pojavljali so se prenaselitev, družbeno razslojevanje in socialni nemiri.
Zaradi teh vzrokov je prišlo do izseljevanja iz matičnih polisov v tuje države. To imenujemo KOLONIZACIJA.
Ta kolonizacija je bila zelo velik obrat v grški zgodovini. Začela se je okrog leta 750 pr.n.št. in je potekala v tri smeri:
1.) Zahodno Sredozemlje (Italija, Francija)
2.) Črno morske in Severno egejske obale
3.) Severnoafriške obale (Libija, Egipt)
Na Bližnji vzhod pa Grki niso mogli zaradi močnih Perzijcev, ki so zasedli celi Bližnji vzhod. Največ kolonij so ustanovila tista področja, ki so bila tudi najbolj razvita. To so bili polisi KORINT, MILET, MEGARA. Sprva so kolonije ustanavljali neorganizirano, nato pa že načrtno, saj so, hoteli od kolonij imeti čim več koristi. Vzroki za. kolonizacijo so različni lahko pa med nje štejemo vse večje število prebivalstva in vse manj obdelovalne zemlje in s tem pomanjkanje hrane in nastop lakote. Kolonije so ustanavljali z ustavnimi dokumenti. Matično mesto je sprva moralo skrbeti za kolonije, kasneje pa so le te postale politično neodvisne. Te kolonije so se razvijale po vzoru svojih matičnih mestnih državic v Grčiji in so ustanavljale skoraj iste polise. Z matičnimi polisi so te državice ohranjale tesne gospodarske in kulturne stike. Če je bila matična država napadena, so ji kolonisti prišli na pomoč in če je kdo napadel kolonijo je tudi matični polis
prišel na pomoč koloniji.
Sprva je bilo najbolj pomembno poljedelstvo, saj so tu imeli dovolj obdelovalne zemlje, šele kasneje pa sta se razvila tudi obrt in trgovina. V 5. st.pr.n.št. pa so te kolonije že lahko oskrbovale matične polise in tako preprečile prekomerno izseljevanje. Da so se kolonije hitro razvijale, o tem ni dvoma, saj so imele tudi veliko pomoč pri domačih vladarjih. Kar hitro so začeli pridelovati les in železo. Močno so razvili blagovno menjavo med polisi, kolonisti pa so se na svojih ozemljih srečevali tudi z drugimi kulturami. To so bile predvsem stare kulture. Posebno velik vpliv na Grčijo je imel Egipt, kar se vidi predvsem v arhitekturi. S temi kolonijami pa so Grki postali svetovano ljudstvo, saj so navezali stike do Indije in na zahodu do Italije ter Jadranskega morja. Toda ta kolonizacija je imela tudi svoje posledice, saj so kolonije, ki so navezale stike z drugimi polisi in kolonijami, nabavljale matičnim polisom poceni žito iz Črno morskih dežel. Tako se je že tako zelo slab položaj kmečkega prebivalstva še bolj poslabšal, kmetje pa tudi ni.so imeli več kaj delati, saj sta cveteli obrt in trgovina. Kmečko prebivalstvo je pri tem najbolj trpelo saj so se posestva še bolj drobila zaradi zadolževanja in dedovanja. Ko pa so prodali svoje premoženje so odšli v mesto, kar je povzročilo se več brezposelnih, ali pa, ker so bili že preveč zadolženi so postali sužnji. Tako so kmetje zaradi nemogočih razmer, zahtevali več pravic,tem pa je nasprotovalo vse bolj bogato meščanstvo, ki je zahtevalo vso politično oblast zase. Zaradi rastočega nezadovoljstva na podeželju, ter vse večje vloge meščanstva, so se nekateri odločili, da bodo prevzeli oblast v svoje roke. To so bili po večini plemiči. Takšne plemiče imenujerno SAMOVLADARJI ali TIRANI. Moč ostalega, prej vladajočega plemstva pa so omejili. Podporo so dobivali pri srednjih in nižjih slojih, saj so kmetom dajali posojila in v mestih organizirali javna dela (gradnja vodovoda in cest) . Tiranija pa je v nekaterih polisih odprla pot k demokratični ureditvi. Po ustanovitvi polisov so se nekateri od teh razvili močneje, drugi pa bolj slabo. Eden takih polisov so bile tudi ATENE. Atene so nastale na polotoku ATIKA. Sprva je bil to le polis, kasneje pa je z združitvijo celotne Atike nastala Atenska država. Družba se je delila na RODOVNO ARISTOKRACIJO in na DEMOS ali LJUDSTVO.
Sprva so bile Atene kraljevina, kralji so si prizadevali, da bi oblast prevzemali dedno, a tega niso pustili ARISTOKRATI. Ti so celo odvzeli kraljem privilegije in nato jih sploh niso več imeli, zato volijo vsako leto 9 ARHONTOV. Arhonti so bili veliki uradniki, ki so vodili državo.
Ljudstvo je bilo pokorjeno aristokraciji. Atene so se bojevale z drugimi, vse več je bilo davkov in zato so se začeli ljudje zadolževati. Izoblikujeta se dva razreda: RAZRED BOGATIH in RAZRED REVNIH. Kmetje so večinoma vsi spadali v razred revnih in so se zadolževali ali pa so izgubili svobodo. Zaradi razslojevanja je prišlo do notranjih nemirov v državi.
V bojih Atene izgubijo otok Salamino, ki je bil otok pristanišč, trgovine in pomorsko središče Atenske države. Zato je leta 594 pr.n.št. prišel na oblast SOLON. Uvedel je več gospodarskih, socialnih in političnih reform. Zato se je priljubil ljudstvu, saj je pridobil nazaj otok Salamino in močno posegel v družbene razmere v državi:
- ukine kmečke dolgove in suženjstvo, zaradi zadolževanja
- osvobodi dolžnike
- pripelje nazaj sužnje, ki so bili izgnani
- vso zaseženo zemljo so vrnili kmetom.
Vse te ukrepe je napravil samo zato, da bi odpravil lakoto, ki je med tem časom vladala v Atenah. Njegov drugi ukrep pa je bil, da je prebivalstvo razdelil v štiri razrede po dohodkih, z namenom, da je omogočil Atencem vstop v politično življenje. To razdelitev imenujemo TIMOKRACIJA. Tudi
pravice in dolžnosti so se štele po teh razredih. Ljudje brez premoženja niso imeli nobenih političnih pravic in tudi vojsko niso mogli služiti. Tretji ukrep Solona pa je bil, da je ustanovil SVET ŠTIRISTOTIH ali BULE. S temi reformami je Solon omogočil, da so se uveljavili tudi ljudje, ki niso bili plemiškega rodu. Toda Solonove reforme niso zadovoljile nobenega družbenega razreda. Srednji in nižji sloj sta se potegovala za nove politične pravice.
Po Solonu se tudi v Atenah v 6. st.pr.n. št. pojavita državnika z novimi socialnimi ter gospodarskimi in političnimi ukrepi. To sta bila TIRAN PEISISTRAT in reformator KLEISTEN. Peisistrat je uvedel ukrepe: - znižal kmečke davke- pomagal je revežem (javna dela, posojila).
torej uvedel je ukrepe, ki so bili značilni za tirane, to pomeni, da pomaga revnemu ljudstvu. Nasledil pa gaje leta 509 pr.n.št. KLEISTEN, ki je uredil položaj v državi z naslednjimi ukrepi:
- dal več pravic ljudstvu
- ATIKO razdelil na 10 okrožij
- file (s tem je preprečil združevanje in prevlado veleposestnikov)
- odpravi timokracijo- svet 400-ih razširi v svet 500-ih.
Kleisten je s političnimi spremembami vodil atensko državo v demokracijo. Atene so prešle od monarhije in aristokratske družbene ureditve k timokraciji in preko vmesne faze tiranije do DEMOKRACIJE. Atenska demokracija je bila sužnje lastniška. Volilno pravico so imeli nad 20 let stari moški. Ženske, tujci in sužnji pa niso imeli v politiki nobene besede. Pomemben korak k še izboljšanju demokracije pa je storil PERIKLEJ. Bil je človek, ki je izboljšal demokracijo do najvišje možne mere v sužnje lastniški državi. Najvišji organ je bila ljudska skupščina, ki je odločala o vojni ali miru, nadzirala državno upravo in odločala o tajnem glasovanju. Državne službe so bile plačane in so trajale 1 leto. Z demokracijo se je zelo izboljšal položaj kmetov in tudi meščanstvo je izgubilo tisto vlogo, ki jo je imelo prej. Izboljšanje se je pojavilo v vseh slojih prebivalstva.
Zraven Aten se je močno razvijala tudi Šparta. Bila je Dorsko mesto na jugu Peloponeza, ki je v 8. st.pr.n.št. postalo polis. Na oblasti sta bila dva kralja, ki sta imela neomejeno oblast le v času miru. V vojnem obdobju sta se morala ozirati na mnenje GERUZIJE (svet starešin). Najvišji organ je bila tako, kot v Atenah, LJUDSKA SKUPŠČINA. Delo ljudske skupščine in kralja nadzoruje EFORAT (politično telo sestavljeno iz petih aristokratov). Ljudje so se delili v tri razrede:
- SPARTIATI (vladajoči razred, torej vojaki in politiki)
- PERIOIKI (osebno svobodni državljani - trgovci in obrtniki)
- HELOTI (sužnji - zadolževanje, vojni ujetniki - AHAJCI ).
Šparta je bila zelo vojaško usmerjena država. Dečke so že od rojstva usmerjali za vojake. Hodili so v vojaške zavode (gimnazije), kjer so se učili vojskovanja, pisave in glasbe. Šparta je bila za razliko od Aten vojaška aristokratska država. Razlika v vojaški specializaciji je bila, da je bila Šparta zelo močna kopenska sila, Atene pa so bile izredno močne na morju.
Čeprav je malo znano o njihovih začetkih, lahko trdimo, da so bili Grki zelo pomemben narod v zgodovini. Uveljavili so se šele z ustanavljanjem polisov, z razvijanjem svoje družbene in socialne ureditve vse do sužnje lastniške demokracije; pomemben je bil njihov gospodarski vpliv v takratnem času in nenazadnje so s kolonizacijo postali tudi svetoven narod.
Življenje v Atenah in Šparti
Med grškimi državami so bile najpomembnejše pomorsko - trgovske Atene in poljedelska Šparta.Zlata doba Aten je trajala približno od 461 - 531 let pr.n.št. To je bilo Periklovo obdobje. To obdobje, ki velja za vrhunec v grški in svetovni zgodovini, saj so takrat Grki na najrazličnejših področjih (politika, arhitektura, kiparstvo, filozofija, dramatika,...) dosegli izjemne uspehe. Vendar ima slika tega blestečega obdobja tudi temnejše plati in tudi sodobniki sami zanikajo, da bi se v helenskem svetu držav izoblikovala nadvlada Aten.
Kulturni in politični razvoj sta bila v teh letih odvisna drug od drugega, tako kot tudi javno in zasebno življenje. Ko je v Atenah zavladal Periklej, se je začelo obdobje samovlade demosa, ki je bil vladar nad življenjem. Periklej je uvedel mnoge izboljšave. Atenska demokracija, ki so jo mnogi razumeli kot uresničitev enakopravnosti, je v stvarnosti postala resnična vlada mnogih. Demos je lahko svoje pravice uveljavljal v desetih porotnih sodiščih. Pogoj, da pripadaš demosu pa je bil, da si sklenil vsaj eno zakonsko zvezo z ženo iz Atike.
Atenci so lahko posvečali velik del svojega časa državnim poslom in politiki zato, ker so večino drugih del opravljali naseljenci in sužnji. Tujec, ki je živel v neki grški državi, je bil ali zasužnjen vojak ali suženj. Ti naseljeni in udomačeni tujci so se imenovali METKI. Naseljenci so morali plačevati skoraj vse denarne obveznosti, tako kot meščani. Pred sodiščem so metike zastopali meščani, ki so jim bili branitelji, tudi zaščitniki. Vendar pravosodje ni enako cenilo življenja naseljenca in meščana.
Metki so imeli svobodo glede vere, lahko so se združevali v verska združenja in častili svoje bogove. V Atenah se je z naseljenci postopalo kar liberalno. V upravnem pogledu so bili izenačeni z atenskimi državljani, vendar niso imeli nobenih političnih pravic. Naseljenec, ki bi prenehal plačevati glavarino ali ki bi si poskušal na nezakonit način pridobiti položaj meščana, je bil spremenjen v sužnja. Delovni dan je bil za večino prebivalstva zapolnjen z delim. V letu je bilo v
Atenah 60 dela prostih dni. V glavnem so bili to verski prazniki.
Ker so veliko fizičnega dela, razen v poljedelstvu, opravljali sužnji, so svobodni državljani v nekaterih polisih zviška gledali na ročno delo. Tudi denarni posli niso bili ugledni. izjema je bilo umetniško ustvarjanje. Najuglednejši meščani so menili, naj težja dela opravljajo ljudje iz nižje družbe in sužnji.
Največ meščanov se je v mestih ukvarjalo z obrtjo. Politiki so navduševali očete, naj izučijo sinove kakšne obrti. Obstajala sta hišno rokodelstvo in poklicna obrt. Država je skrbela za delavce le toliko, da je v času brezposelnosti uvedla javna dela. Lene delavce in sužnje so fizično kaznovali, prav tako tudi krajo.
Največ prebivalcev v vseh polisih je bilo poljedelcev. Grki so poveličevali življenje kmeta. Menili so, da obdelava zemlje oblikuje najboljše državljane in vojake. Premalo so poznali težko delo in življenje kmeta. Poljedelsko orodje je bilo še preprosto. Sužnjev pa v poljedelstvu skoraj ni bilo. Izsuševali pa so že močvirja in znali terasasto preurejati griče.
Zaradi dela in pomanjkljive izobrazbe so kmetje manj sodelovali v političnem življenju.V trgovini je bilo na delu veliko prekupčevalcev. Trgovino so ovirale slabe ceste, pomanjkanje mostov, roparji in gusarji. Kopne zveze so bile negotove, zato so raje razvijali promet po morju. Precej številen del prebivalstva so bili v polisih sužnji. Takrat je veljalo načelo, da vsi ljudje, ki se od drugih razlikujejo toliko kot duša od telesa in človek od živali (a takšni so vsi tisti, ki za delo koristijo le svoje telo in je to največ kar lahko dajo), vsi ti so po naravi sužnji. Za njih je bolje, da se podrejajo, saj imajo damo toliko razuma, da lahko zaznavajo, a sami nimajo razuma. Po zakonu so bili sužnji gibljiva imovina, ki jo je možno prodati, dati v najem sli posoditi. Temu primerno je bilo njihovo življenje. Večina je živela ob mestih in ob rudnikih, kjer so našli največ dela. Pri gospodarju so opravljali vsa hišna dela. Bili so brez družine spali so v kolibah na tleh in opravljali delo v nezavarovanih rudniških jamah.
Sužnje je imela tudi vsaka premožnejša meščanska družna. Špartanski sužnji imenovani HELOTI, so živeli v bednih okoliščinah. Najboljši dokaz temu je lov oz. KRIPTIJA na sužnje. Medtem pa so v Atenah običaji in zakoni za sužnje s časom postali vse bolj mili.
Žene so bile v večini polisov izrinjene iz političnega življenja in pravno zapostavljene. Opravljale so hišna dela, vzgajale so otroke in poučevale dekleta, ki so dobila samo domačo izobrazbo. Redkokdaj so žene smele prekoračiti hišni prag, še na dvorišče so smele stopiti, le z zakritim obrazom.
Državne službe so opravljali le moški. Nakupovali so le moški . Svojemu sinu je ženo poiskal oče. Pri vstopu v zakon so pri večini Atencev odločali verski in družbeni razlogi in želja po otrocih, ki bodo skrbeli zanje v prihodnosti. Grki so imeli malo otrok. Precej jih je po rojstvu pomrlo zaradi bolezni ali zato ker so jih kot slabotne starši zavrgli. Tudi v vzgoji otrok je bila med posameznimi polisi razlika.
V Atenah so po Solonovih zakonih morali starši poslati mladeniče v šolo. Obiskovali so zasebne šole. Vzgoja je bila svobodna. Šolanje so plačevali starši., zato so se revnejši sinovi lahko naučili predvsem brati in pisati. Učitelji so bili slabo plačani, sami so pobirali šolnino od staršev. Poudarek je bil na branju, pisanju, aritmetiki, glasbi in telovadbi.
V Šparti pa so otroke vzgajali bolj v vojaškem duhu.
V prostem času so se Grki zabavali z raznimi družabnimi igrami, prirejali so pojedine, obiskovali so igre in poveličevali zmagovalce. Nagrajevali so jih glede na kraj iger z venci iz oljčnih vej, lovora, smrečja ali peteršilja. V rojstnih krajih so zmagovalce počastili s spomeniki in ponekod tudi z brezplačno hrano.
Vsakdanje življenje večine ljudi v Grčiji opozarja, da je podoba grške zgodovine varljiva, če upoštevamo le visoke dosežke duhovne in materialne kulture. Naj je bilo življenje večine prebivalstva še tako skromno in odmaknjeno od ustvarjalnosti grških mislecev, umetnikov, reformatorjev in zakonodajalcev, je bilo sestavni del skupnih prizadevanj Grkov za svobodo, spoštovanje človekovega dostojanstva in njegove veljave.
Politična razdrobljenost in kulturna enotnost grškega sveta
Odnosi med ljudmi
Polisi so bili mestne državice, ki so nastale že v pozni mikenski dobi. Polis je bil politična, geografska in družbena enota. Po moči, obsegu in veljavi so bile mestne drža,ve različne. Razlikovale so se po narečju, v čaščenju krajevnih božanstev, po koledarju, po različnih denarnih enotah, različna družbena - politična ureditev, ... Močnejši polisi so začeli že kmalu uveljavljati nadoblast nad šibkejšimi. Med najznačilnejše polise v arhaični Grčiji spada Korint.
Bil je gospodarsko razvita pomorska država in kulturno središče Grkov. V poznejši dobi grške družbe pa sta bili glede gospodarskega, političnega in kulturnega razvoja vodilni atenska in špartanska država. Polisi so razvili gospodarsko in notranjo ter zunanjo politično neodvisnost. Z nastajanjem mestnih držav je nastala v Grčiji množica političnih tvorb. Grki so bili na svoje mestne države ponosni in so bili zvesti domačemu mestu. Politična razdrobljenost pa zavesti o pripadnosti grški skupnosti vseeno ni zadušila.
Grke so povezovali: skupin jezik in pisava, verske svečanosti, Homerjeva epa Iliada in Odiseja, skupen boj proti sovražnikom Helenom ter olimpijske igre. Le-te so imele versko in tekmovalno naravo. Potekale so v Olimpiji na Peloponezu. Prvo znano tekmovanje je bilo leta 776 pr.n.št.. Grki so takrat tudi začeli šteti leta. Olimpijske igre so bile vsaka štiri leta. To je bil peteroboj, kar pomeni, da so tekmovali v petih različnih disciplinah. Za. zmagovalce in člane njihovih družin je bila zmaga najvišja čast. Sodelovati so smeli le svobodni Grki. Leta394 pr.n.št. so bile olimpijske igre ukinjene.
Kolonizacija
Obdobje od 8. do 6. stol. pr.n.št. pomeni v nekem pogledu preobrat v grški zgodovini. Po naselitvi in razselitvi grških plemen so se z gospodarskim razvojem pojavljali prenaseljenost, družbeno razslojevanje in socialni nemiri. Zato je bilo izseljevanje nekaterih iz polisov na razna območja Sredozemlja rešitev iz napetosti, ki so naraščale med plemstvom in ljudstvom. To izseljevanje Grkov iz matičnih polisov in naseljevanje v nove pokrajine imenujemo KOLONIZACIJA.
Kolonizacija je bila posledica družbeno-političnega razvoja grške družbe, razlogi zanjo pa so bili pretežno ekonomski. Izseljevanje se je začelo okrog leta 750 pr.n.št. Trajalo je približno dve stoletji in je potekalo v tri smeri: - na obale zahodnega Sredozemlja- na črno morske in severno egejske obale - na severnoafriško obalo Do kolonizacije je prihajalo na tistih območjih Grčije, ki so bila najbolj razvita.
Na začetku so kolonije ustanavljali neorganizirano, pozneje pa načrtno. V stiku z domačini, ki so živeli še na različnih stopnjah razvoja, so kolonisti razvili gospodarsko in kulturno sodelovanje. Med vzroke za kolonizacijo je treba poleg pomanjkanja obdelovalne zemlje šteti tudi željo po trgovskih zvezah z novimi deželami. Z razvojem obrti, trgovine in denarništva je pri grškem meščanstvu naraščalo zanimanje za dobiček. Nekateri meščani so se v iskanju zaslužka odpravili v daljne dežele in se tam načrtno naseljevali. Izseljevali so se tudi zaradi političnih nasprotij.
Organizacija kolonij in kolonistov
Kolonije so ustanovili z ustavnim dokumentom. Matično mesto ali metropola je vsaj v začetku skrbela za svoje kolonije in jih oskrbovala z vsem potrebnim. Kolonije so nastajale v glavnem na obali.Po ustanovitvi so postale politično neodvisne. Po vzoru stare domovine so ustanovile mestne naselbine, ki so bile podobne ureditvi polisov v Grčiji.V gospodarskem pogledu so bile prve kolonije poljedelske, pozneje so nastajale obrtniško-trgovske države. Razvile so svoje zakonodaje, uradniški aparat, denar, kulturo.
Z matičnim polisom v Grčiji so kolonisti obdržali tesne gospodarske in kulturne stike. Povezovali so jih trgovina, jezik verske svečanosti, olimpijske igre in drugo. Če je bila matična država ogrožena, so ji kolonisti ponavadi priskočili na pomoč.
Pomen kolonizacije
Bil je zelo daljnosežen za koloniste, za matično Grčijo in za celotno sredozemsko in črno morsko območje. Kolonije so se gospodarsko hitro razvijale, imele so veliko kmetijskih pridelkov in obrtniških izdelkov predelovale so železo in les. Med kolonisti in grškimi polisi se je razvila živahna menjava (žito, sužnji). Zaradi velikih količin žita s teh območij so veleposestniki v Grčiji opuščali pridelovanje žita in namesto tega gojili oljko. To je imelo družbene posledice - propadali so kmetje.V zameno za svoje blago so kolonisti uvažali iz Grčije grške vaze in drugo keramiko, tkanine in zlatarske izdelke.Koloniati so Grkom v matičnih polisih posredovali tudi kulturne dosežke starih civilizacij. Tako je posebno Egipt vplival na grško arhitekturo in kiparstvo
v arhaični dobi. Kolonisti so posredovali grški vpliv in dosežke orientalskih kultur ljudstvom na sredozemskih in črno morskih obalah. Tako je postajalo sredozemsko območje žarišče nove kulture, iz katere se je kasneje razvila evropska misel.
S kolonizacijo so Grki postali svetovno ljudstvo. Na prehodu v 6. stol. se je družbeno-politična kriza v grških polisih poglobila. Nastala je zaradi razmer, v kakršnih je živela večina kmečkega prebivalstva in kakršne so nastajale v mestih z razvojem obrti in trgovine. Družbena nasprotja so vedno bolj naraščala. Kolonizacija jih je začasno omilila, čeprav so se prav zaradi nje dohodki kmetov poslabšali.
Nevzdržen je postajal položaj malih kmetov. Majhne kmečke posesti so se zaradi zadolževanja in dedovanja še drobile. V stiski so se kmetje zadolževali pri veleposestnikih ali izseljevali iz mesta. Vladajočo peščico plemstva (oligarhija) je ogrožalo razvijajoče se meščanstvo. Postajalo je bolj samozavestno. Zahtevalo je politično oblast zase.
Tudi kolonizacija je vlivala kolonistom zavest o politični veljavi nasproti plemiškemu razredu. Zaradi mnogih porazov se je leta 540 pr.n.št. v Grčiji ustavil proces kolonizacije. Z Grško kulturo mislimo vse oblike družbene zavesti, vse duhovne in materialne pridobitve, ki so jih razvili stari Grki.
Grška religija
O grški religiji zvemo iz Homerjevih epov, iz del drugih grških pesnikov, tragikov, zgodovinarjev in filozofov. Kakor druga ljudstva so tudi Grki razlagali naravne pojave z delovanjem nadnaravnih sil. To dokazujejo sledovi TOTEMIZMA v mitologiji in v verskih obredih. Z nastankom razredne družbe so totem in duhove zamenjala božanstva v človeški podobi. Ta pojav imenujemo ANTROPOMORFIZEM.Imenitnejši rodovi so vsiljevali svoja božanstva šibkejšim. Grški bogovi so živeli na Olimpu. Imeli so veliko moč nad ljudmi. Nesmrtnost je bila edina odlika, ki jih je ločila od ljudi. Poleg bogov so Grki častili še junake, ki so jih imeli za polbogove.
Z nastajanjem polisov so se morali krajevni kulti povezati z osrednjimi. Vseeno se Grki niso nikoli povzpeli do verske enotnosti. Iz religije starih Grkov odseva poleg drugega še stopnja gospodarske razvitosti, saj je imela skoraj vsaka gospodarska panoga in družbena dejavnost svoje božanstvo. O bogovih in njihovih dejanjih pripoveduje grška mitologija, v kateri so zajeta prva znanstvena razmišljanja Grkov o nastanku sveta in človeka.
Vera in mitologija sta vplivali na upodabljajočo umetnost Grkov
Grška filozofija
Filozofija pomeni ljubezen do modrosti. Pri Grkih se je pojavila kot oblika družbene zavesti, ki se je ločila od religije. Jonski filozofi (Heraklit, Demokrita) so se zavzemali za vprašanje, kaj je temelj vsega obstoječega. Prvobitno enotno snov sveta so iskali v materiji, zato jih imenujemo materialistični filozofi. Sofisti so filozofsko zanimanje preusmerili od narave k človeku, ki so ga razglasili za merilo vseh stvari. V grški filozofiji so pomenili prehod od materialistične k idealistični filozofiji.. Idealistični filozofi (Sokrat, Platon) meni, da so naravni zakoni večni in da za njimi stoji najvišji zakonodajalec - bog. Temelj sveta ni materija ampak ideja, misel, bog.V helenistični dobi sta se razvili dve novi smeri filozofije: stoicizem in epikurejstvo. Stoicizem je priznaval obstoj materije in zakonitosti v svetu. Človek je sestavni del sveta. Poudarjal je tudi svetovljanstvo. Prvine stoične filozofe je pozneje prevzelo krščanstvo. Epikurejstvo pa je učilo, da sta sreča in čutno uživanje največji smoter človeka.
Aristotel je spadal med največje grške filozofe. Osnoval je logiko in izoblikoval teorijo o štirih prvinah (zemlja, zrak, voda,ogenj) kot temeljnih sestavinah materije.
Grška znanost
Začetki znanosti so bili pri Grkih povezani s filizofijo. Znanstveno razlago pojavov so narekovale potrebe vsakdanjega življenja. Grki so gojili znanost že na teoretični podlagi. Pogoj za razvoj znanosti je bila abeceda, ki so jo Grki razvili v 8. stol. pr.n.št. na osnovi feničanske postave.
V MATEMATIKI se je grškim znanstvenikom posrečilo odkriti velike matematične in geometrične resnice. Razvili so raziskovalne metode, ki so ostale sestavne metode te vede do danes. Med velikimi imeni so Pitagora, Evklid, Apolonij in Arhimed.
ASTRONOMIJA in GEOGRAFIJA: Napovedati so znali že sončni mrk, razložiti lunine mene, sestavili so sončno uro, izračunali zvezdno leto, izrazili mnenje, da je središče vesolja Sonce (Aristarh). Grki te teorije niso sprejeli.
Grška medicina
Razvijale so se zdravniške šole, medicina je krenila na znanstveno pot. V Grčiji sta živela tudi dva velika zgodovinarja: Tukidid in Herodot, v Atenah pa je že obstajal ARHIV, ki so ga urejali sužnji.
Grška umetnost
Grška umetnost se je od najstarejše arhaične dobe do helinizma zelo razvila. Grki so razvili poseben grški slog. To je bila klasična doba grške umetnosti. Umetnost je bila namenjena človeku. V gradbeništvu so se razvili trije glavni grški slogi: DORSKI, JONSKI in KORINTSKI. Dorski je najstarejši in najbolj enostaven. Za jonski slog so značilni elegantni stebri s polžasto glavo. Korintski slog pa je imel stebre v obliki listne čaše. Stanovanjski del grških mest je bil skromnejši.
Higienske razmere niso bile urejene, hiše meščanov so bile lesene ali iz surove opeke, bile so majhne, tesne, temne, brez kopalnic in večjih oken.
Kiparstvo je bilo pri Grkih najljubša umetnost. V klasični dobi so bili umetniki zvesti naravi, v dobi helinizma pa so upodabljali predvsem človeka.
Tudi slikarstvo se je pri Grkih zelo razvilo. Slikali so na platno, stene, keramične posode in to predvsem prizore iz grške mitologije. Dosežki grške kulture v filozofiji, znanosti in umetnosti so pospeševali razvoj in napredovanje človeštva. Postali so temelji rimske in nato evropske duhovne kulture.
| Avtor: Svarog |
|
|
